Predani — komu?

»Storiti hočemo vse, kar je govoril GOSPOD, in pokorni bodemo« (2. MOJZESOVA 24:7).

1., 2. a) Čemu vse so nekateri ljudje vdani? b) Ali so lahko predani le ljudje, ki pripadajo kakšni veri?

FEBRUARJA 1945 so se v neki dvorani zbrali piloti vojaških letal Zero iz Japonskega letalskega korpusa Yatabe. Vsak je dobil list papirja, na katerega je moral napisati, ali se želi prostovoljno včlaniti v napadalno enoto kamikaz. Neki častnik, ki je bil ob tej priložnosti tudi navzoč, se spominja: »Zdelo se mi je, kakor da mi neki notranji glas govori, naj se žrtvujem za narod zdaj, ko je v krizi. Čustva so me prisilila, da sem se dal na voljo za to nalogo.« Naučil se je upravljati in pilotirati Ohka (samomorilsko raketno letalo) ter se nato z njim zaleteti v sovražnikovo vojno ladjo. Vendar se je še prej, predno je sploh imel možnost to storiti ter tako umreti za svojo državo in cesarja, vojna končala. Japonska je v njej izgubila, pilotova vera v cesarja pa se je zrušila.

² Na Japonskem so bili svojčas mnogi vdani cesarju. Verjeli so, da je cesar sam živi bog. Ljudje v drugih deželah pa so bili in so še vedno vdani drugim rečem. Milijoni so predani Mariji, Budu ali drugim božanstvom, katere si največkrat tudi upodobijo. Drugi pa so spet navdušeni nad senzacionalnim govorništvom in v znak iskrene podpore oziroma vdanosti televizijskim pridigarjem s svojim težko prisluženim denarjem polnijo njihove žepe. Razočarani Japonci so po vojni začeli iskati nekaj novega, čemur bi se lahko predali. Nekateri so se predali delu. Mnogi, najsibo na Vzhodu ali Zahodu, pa so se predali kopičenju bogastva. Mladim ljudem pomenijo vse v življenju določeni glasbeniki in celo posnemajo njihov življenjski slog. Mnogi današnji ljudje pa začnejo častiti sebe in postanejo vdani svojim lastnim željam (Filipljanom 3:19; 2. Timoteju 3:2). Toda ali so takšne stvari ali ljudje res vredni, da se jim človek iz vse duše preda?

3. Kako so se nekatere stvari, ki so jim ljudje vdani, izkazale za ničvredne?

³ Tisti, ki častijo malike, se pogosto streznijo, ko stopijo na realna tla. Razočarani so, ko spoznajo, da maliki, ki so jim vdani, niso nič drugega kakor »delo rok človeških« (Psalm 115:4). Iskrene ljudi potre, ko pridejo na dan škandali, v katere so vpleteni vodilni pridigarji. Delavci doživljajo duševne motnje, ko se »trhlo« gospodarstvo kakor milni mehurček razblini in se znajdejo na listi brezposelnih. Mamonove častilce pa so hudo prizadele nedavne recesije gospodarstva. Dolgovi, ki so si jih nakopali v upanju, da bodo zaslužili veliko denarja, so postali breme in le malo upanja imajo, da jih bodo sploh kdaj odplačali. (Matevž 6:24, podčrtna opomba v NW) Oboževalci rokerskih zvezd in drugih zabaviščnikov pa se počutijo zapuščene, ko ti umrejo ali pa odidejo v pozabo. Tudi tisti, ki jim je le za zadovoljevanje lastnih užitkov, nemalokrat žanjejo grenke sadove (Galatom 6:7).

4. Kaj navaja ljudi, da predajo svoje življenje ničvrednim stvarem?

⁴ Kaj navede ljudi, da se predajo takšnim ničevim rečem? Povečini duh tega sveta, ki mu vlada Satan Hudič (Efežanom 2:2, 3). Vpliv tega duha se kaže na različne načine. Človeka lahko obvlada s podedovano družinsko tradicijo. Tudi izobrazba in vzgoja lahko močno vplivata na posameznikov um. Dalje lahko okolje na delovnem mestu pahne »borce za podjetje« v deloholizem, ki lahko ogrozi celo njihovo življenje. Materialistična miselnost sveta spodbuja ljudi, da želijo imeti vedno več. Srce mnogih je pokvarjeno; navaja jih, da se vdajajo lastnim sebičnim željam. Pozabijo pa raziskati, ali je vse to, za čimer težijo, sploh vredno predanosti.

Predan narod

5. Kdo se je pred dobrimi 3500 leti predal Jehovu?

⁵ Pred dobrimi 3500 leti pa si je neki narod izbral veliko vrednejši predmet vdanosti. Predal se je suverenemu Bogu, Jehovu. V sinajski puščavi je izraelski narod kot skupina svojo predanost objavil Bogu.

6. Kakšen pomen naj bi za Izraelce dobilo Božje ime?

⁶ Kaj pa je Izraelce navedlo k temu? Jehova je, ko so bili v egiptovskem suženjstvu, Mojzesa pooblastil, da jih popelje v svobodo. Toda Mojzes se je spraševal, kako naj opiše Boga, kateri ga je poslal. Takrat pa se mu je ta razodel kot »Izkazoval se bom, kakršnega se bom izkazoval«. Takole je naročil Mojzesu, naj reče Izraelovim sinovom: »Izkazoval se bom me je poslal k vam.« (2. Mojzesova 3:13, 14, NW) Te besede so odkrile, da lahko Jehova za to, da doseže svoje namene, postane karkoli je treba. Da je Izpolnjevalec obljub, bo razodel na način, ki ga izraelski predniki niso nikoli okusili. (2. Mojzesova 6:2, 3)

7., 8. Kakšne dokaze so Izraelci imeli za to, da je Jehova Bog, ki si zasluži njihovo vdanost?

⁷ Izraelci so videli, kako je Egipt in njegove prebivalce zadelo deset šib (Psalm 78:44-51). Nakar je nekako dobre tri milijone Izraelcev, skupaj z ženami in otroki, v eni noči odpotovalo in se odselilo iz Gosenske dežele, kar je že samo po sebi bilo presenetljivo dejanje (2. Mojzesova 12:37, 38). Nato pa se je Jehova pri Rdečem morju razkril kot »pravi vojščak«. Morje je razdelil, da so lahko Izraelci šli skozenj, potem pa z njim zalil egipčanske zasledovalce in jih utopil ter tako rešil svoje ljudstvo pred faraonovo vojsko. In ko je tako »Izrael videl mogočno roko, ki jo je Gospod [Jehova, NW] pokazal nad Egipčani, se je ljudstvo balo Gospoda [Jehova, NW] in zaupalo Gospodu [Jehovu, NW]«. (2. Mojzesova 14:31, EI; 15:3; Psalm 136:10-15)

⁸ Vendar so se Izraelci, kakor da še niso imeli dovolj dokazov za to, kaj pomeni Božje ime, pritoževali nad Jehovom in njegovim predstavnikom Mojzesom, češ da jim primanjkuje hrane in vode. Jehova jim je nato poslal prepelice, povzročil, da je dežila mana ter da je pri Meribi iz skale privrela voda. (2. Mojzesova 16:2-5, 12-15, 31; 17:2-7) Rešil jih je tudi, ko so jih napadli Amalekovci (2. Mojzesova 17:8-13). Izraelci nikakor niso mogli zanikati tistega, kar je Jehova pozneje objavil Mojzesu: »GOSPOD, GOSPOD, Bog mogočni, poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti in resnici, ki hrani milost tisočim, ki odpušča krivico in prestopek in greh« (2. Mojzesova 34:6, 7). Jehova je prav gotovo dokazal, da si zasluži njihovo vdanost.

9. Zakaj je Jehova Izraelcem dal možnost, da sami izrazijo, da se mu predajajo v službo, in kako so se odzvali?

⁹ Čeprav bi si Jehova lahko z vso pravico Izraelce enostavno prilastil, saj jih je osvobodil iz Egipta, pa jim je, ker je dober in usmiljen Bog, dal možnost, da sami prostovoljno izrazijo željo, da mu služijo (5. Mojzesova 7:7, 8; 30:15-20). Določil je tudi pogoje za sklenitev zaveze med seboj in njimi (2. Mojzesova 19:3-8; 20:1–23:33). Izraelci so, potem ko jim je Mojzes povedal pogoje, objavili: »Storiti hočemo vse, kar je govoril GOSPOD, in pokorni bodemo« (2. Mojzesova 24:3-7). Po svoji lastni svobodni volji so se kot narod predali suverenemu Gospodu Jehovu.

Cenjenje privede do predanosti

10. Na čem naj bi temeljila naša predanost Jehovu?

¹⁰ Jehova, naš Stvarnik, si še vedno zasluži, da smo mu iz vse duše vdani (Malahija 3:6; Matevž 22:37; Razodetje 4:11). Toda predati se ne bi smeli zaradi lahkovernosti, trenutnih čustev ali prisile drugih, niti zaradi prisile staršev ne. Predati bi se morali na temelju točnega spoznanja resnice o Jehovu in zato, ker cenimo tisto, kar je on že storil za nas (Rimljanom 10:2; Kološanom 1:9, 10; 1. Timoteju 2:4). Kakor je Jehova dal Izraelcem možnost, da prostovoljno izrazijo svojo predanost, tako jo daje tudi nam, da se mu prostovoljno predamo in to javno potrdimo (1. Petrov 3:21).

11. Kaj nam preučevanje Biblije odkriva o Jehovu?

¹¹ S preučevanjem Biblije spoznamo, kakšna osebnost je Bog. Njegova Beseda nam pomaga razpoznati njegove lastnosti, ki se kažejo v stvarstvu (Psalm 19:1-4). Iz nje lahko spoznamo, da Bog ni skrivnostna trojica, ki bi se je ne dalo razumeti. Spoznamo tudi, da ne izgublja v vojnah in se mu zato ni treba odreči svoje božanskosti. (2. Mojzesova 15:11; 1. Korinčanom 8:5, 6; Razodetje 11:17, 18) Ko vidimo, da je vedno izpolnil svoje obljube, se spomnimo na to, kaj njegovo prelepo ime, Jehova, pomeni: Veliki Namenjevalec (1. Mojzesova 2:4, podčrtna opomba v NW; Psalm 83:18; Izaija 46:9-11). S preučevanjem Biblije torej lahko jasno doumemo, kako zvest in zanesljiv je (5. Mojzesova 7:9; Psalm 19:7, 9; 111:7).

12. a) Kaj nas privlači pri Jehovu? b) Kako lahko v Bibliji zapisane resnične življenjske izkušnje vzbudijo pri človeku željo, da služi Jehovu? c) Kaj menite sami o služenju Jehovu?

¹² Pri Jehovu nas še zlasti privlači to, da je ljubezniv. Biblija nam odkriva, kako ljubeč je z ljudmi, kako jim odpušča in kako milosten je z njimi. Spomnite se, kako je poplačal Joba, ki je zvesto vztrajal pri svoji neoporečnosti. Ta Jobova izkušnja poudarja, da je »Gospod [Jehova, NW] [. . .] nadvse milosrčen in usmiljen«. (Jakob 5:11, EI; Job 42:12-17) Pomislite, kako je Jehova ravnal z Davidom, potem ko je ta prešuštvoval in zakrivil umor. Jehova je v resnici pripravljen odpustiti, celo resne grehe, če se le grešnik obrne k njemu ‚s potrtim in pobitim srcem‘ (Psalm 51:3-11, 17). Pomislite tudi, kako je ravnal s Savlom iz Tarza, ki je bil spočetka odločen preganjalec Božjega ljudstva. Vsi ti zgledi poudarjajo, da je Bog usmiljen in velikodušno pripravljen uporabiti skesane (1. Korinčanom 15:9; 1. Timoteju 1:15, 16). Pavel je vedel, da lahko celo svoje življenje dá za služenje temu ljubečemu Bogu (Rimljanom 14:8). Ali ste tudi vi enakega mnenja?

13. Kateri veličastni Jehovov izraz ljubezni pravične ljudi priganja, da se mu predajo?

¹³ Izraelce je Jehova rešil iz egipčanskega suženjstva, nam pa je priskrbel odkupno žrtev Jezusa Kristusa, sredstvo, po katerem nas bo rešil iz suženjstva grehu in smrti (Janez 3:16). Pavel to takole pove: »Bog [dokazuje] svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Rimljanom 5:8). Ta ljubeča priprava priganja pravične ljudi, naj se predajo Jehovu po Jezusu Kristusu. »Zakaj ljubezen Kristusova priganja nas, ki smo tako sodili: če je eden umrl za vse, so umrli vsi; in za vse je umrl, da bi ti, kateri žive, nič več ne živeli zase, ampak za tega, ki je zanje umrl in je bil obujen.« (2. Korinčanom 5:14, 15; Rimljanom 8:35-39)

14. Ali je že samo poznavanje Jehovovega ravnanja dovolj, da se v nas zbudi želja za tem, da mu predamo svoje življenje? Pojasnite.

¹⁴ Pa vendar spoznati, kakšen je Jehova in kako ravna s človeštvom, še ni dovolj. Treba je tudi negovati cenjenje do Jehova. Kako pa? Tako, da v življenju upoštevamo Božjo Besedo, nato pa na sebi opazujemo pravo učinkovitost njenih načel (Izaija 48:17). Zavedati se moramo, da nas je Jehova potegnil iz blata, iz tega hudobnega sveta, ki je pod Satanovo oblastjo (primerjajte 1. Korinčanom 6:11). In ko se tako borimo, da bi delali, kar je prav, se učimo zanašati na Jehova in tako sami na sebi občutimo, da je Jehova živi Bog in ‚tisti, ki posluša molitve‘ (Psalm 62:8; 65:2). Hitro se zbližamo z njim in mu lahko izlijemo naše najgloblje občutke. V nas raste ljubeča naklonjenost do njega. To pa bo nedvomno pripeljalo do tega, da mu bomo predali svoje življenje.

15. Kaj je nekega moža, prej predanega delu, spodbudilo k služenju Jehovu?

¹⁵ Mnogi so že spoznali tega ljubečega Boga, Jehova, in mu posvetili svoje življenje v službo. Za primer si vzemimo nekega elektrikarja, ki mu je v poslu šlo zelo dobro. Bili so dnevi, ko je začel delati že zjutraj, delal ves dan in pozno v noč. Domov je prišel šele naslednje jutro ob petih, eno uro počival, nato pa začel z naslednjim poslom. »Bil sem predan svojemu delu,« se spominja. Potem pa je žena začela preučevati Biblijo in pridružil se ji je. Takole pravi: »Vsi bogovi, kar sem jih poznal do takrat, so samo čakali, da jim ljudje služijo, storili pa ničesar, da bi tudi sami njim koristili. Jehova pa je sam prevzel pobudo in poslal na zemljo svojega edinorojenega Sina, kar je zanj bila zelo velika žrtev« (1. Janezov 4:10, 19). Deset mesecev kasneje se je ta mož že predal Jehovu. Od takrat dalje je bil osredinjen na služenje živemu Bogu. Lotil se je polnočasne službe in se preselil, da bi služil tam, kjer je bila večja potreba. Kakor apostoli je tudi on ‚zapustil vse in šel za Jezusom‘ (Matevž 19:27). Po dveh mesecih pa je bil skupaj z ženo povabljen, da služi v domači podružnici Watch Tower Bible and Tract Societyja in pomaga pri elektrikarskih opravilih. V podružnici že dobrih 20 let opravlja delo, ki ga ima rad, toda ne zase, temveč za Jehova.

Javno potrdite svojo predanost

16. Katere korake mora človek narediti, da bi se lahko predal Jehovu?

¹⁶ Vsi, mladi in stari, bodo že po nekaj preučevanjih Biblije začeli ceniti Jehova in tisto, kar je zanje storil. To pa bi jih moralo navesti, da se mu predajo. Tudi vi ste lahko eden teh. Kako pa se lahko predate Jehovu? Potem ko si iz Biblije pridobite točno spoznanje, bi morali ravnati po njem ter verovati v Jehova in Jezusa Kristusa (Janez 17:3). Morali bi se pokesati in se odvrniti od vseh prejšnjih grešnih del (Dejanja apostolov 3:19). Nato pa pride na vrsto korak predanosti: v molitvi resno in dostojanstveno izrazite Jehovu, da se mu predajate. Ta molitev se vam bo gotovo trajno vtisnila v spomin, saj bo pomenila začetek novega odnosa z Jehovom.

17. a) Zakaj starešine z novopredanimi pregledajo pripravljena vprašanja? b) Kateri pomembni korak naj bi človek naredil kmalu po tem, ko se preda in čemú?

¹⁷ Podobno kakor je Mojzes pojasnil Izraelcem pogoje za vstop v zavezni odnos z Jehovom, tudi danes starešine v občinah Jehovovih prič pomagajo posameznikom, ki so se pred kratkim predali, skrbno raziskati, kaj vse predanost zajema. S pripravljenimi vprašanji se prepričajo, ali vsak res dodobra razume temeljne biblijske nauke in ali se zaveda, kaj vse pomeni biti Jehovova priča. In zdaj je povsem primeren svečan dogodek, ko novopredani javno potrdi svojo predanost. Novopredani komaj čaka, kar je čisto naravno, na priložnost, ko bo lahko druge seznanil, da je sklenil z Jehovom ta prednostni odnos (primerjajte Jeremija 9:24). To pa primerno stori, ko se v znak predanosti krsti v vodi. S tem, ko se potopi pod vodo in se nato dvigne iz nje, simbolizira, da je umrl za prejšnji sebičen način življenja in vstal v novega, v življenje, v katerem bo izpolnjeval Božjo voljo. To ni nikakršen zakrament, niti ritual podoben šintoističnemu misogi, po katerem naj bi bil človek z vodo očiščen.a Namesto tega človek s krstom javno potrdi predanost, ki jo je pred tem izrazil v molitvi.

18. Zakaj smo lahko prepričani, da naša predanost ne bo zaman?

¹⁸ Ta svečani dogodek je nepozabno doživetje. Novega Božjega služabnika spominja na trajen odnos z Jehovom, ki ga sedaj ima. Predanost Jehovu ne bo zaman, kot je bila predanost pilota kamikaze domovini in cesarju. Jehova je namreč večni vsemogočni Bog, ki izpolni vse, kar se nameni. Edini je, ki si zasluži, da smo mu vdani iz vse duše (Izaija 55:9-11).

19. O čem bo govoril naslednji članek?

¹⁹ Vendar pa predanost zajema še več. Kako na primer vpliva na naše vsakdanje življenje? O tem pa bo govoril naslednji članek.

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

◻ Zakaj predanost, kakršno lahko vidimo v svetu, razočara?

◻ Kaj je navedlo Izraelce, da so se predali Jehovu?

◻ Kaj navede nas danes, da se predamo Jehovu?

◻ Kako se predamo Bogu?

◻ Kaj pomeni krst v vodi?

[Slika na strani 10]

Izrael se je na Sinaju predal Jehovu