Jehovove priče povsod po svetu – Portoriko

MED Karibskim morjem in Atlantskim oceanom leži bogat tropski otok Portoriko. Krištof Kolumb ga je leta 1493 proglasil za špansko ozemlje in ga po Janezu Krščevalcu poimenoval San Juan Bautista. Njegovo največje mesto se je dolgo časa imenovalo Portoriko ali »Bogato pristanišče«. Sčasoma se je to ime uporabilo za ves otok, medtem ko se je mesto preimenovalo v San Juan.

Portoriko je dokazal, da je v mnogih pogledih bogato pristanišče. V zgodnjih letih španskega vladanja so od tu z ladjami odpeljali mnogo zlata. Otok sedaj izvaža sladkor iz sladkornega trsa, kavo, rajske smokve in agrume, čeprav večino današnjega gospodarstva predstavljata proizvodnja in storitvena industrija. Portoriko pa je dokazal, da je bogato pristanišče tudi v daleč pomembnejšem smislu.

Dobra vest o Božjem kraljestvu se je tu začela oznanjevati v 1930-ih letih. Danes je v Portoriku preko 25.000 oznanjevalcev dobre vesti. Število osebja tamkajšnje podružnice družbe Watch Tower se je v letu 1993 povečalo s 23 na preko 100 oseb. Ta porast je bil nujen, da podružnica lahko nadzira prevajanje biblijske literature v španščino; s tem jo pripravijo, da je uporabna kakim 350,000.000 špansko govorečim ljudem po vsem svetu.

Novo področje

Podružnica nadalje poroča: »S tem, ko se trudimo kraljestveno sporočilo prinesti gluhim, se je v Portoriku odprlo novo področje. Neka sestra pripoveduje naslednji doživljaj: ,Delovala sem med gluhimi in obiskala gospo z dvema majhnima otrokoma. Ko je ugotovila da sem Jehovova priča, me je takoj zavrnila, zato ker njen mož, ki je bil ravno tako gluh, ni maral Jehovovih prič.

Nekaj mesecev kasneje je ta ista gospa obiskala prijateljico, s katero so Priče preučevali Biblijo. Pridružila se je preučevanju ter ob njem zelo uživala. Gospo sem ponovno obiskala in ona je ponovila, da njen mož ne mara teh Prič. Vendar je želela razumeti Biblijo in je bila že naveličana svoje cerkve, saj ničesar ne nauči. Z uporabo traktata sva začeli preučevati. Nekega dne mi je naročila, naj pridem v soboto, ker bo njen mož doma. »Toda on nas ne mara, ali ne?« sem vprašala. Ona pa je odgovorila: »Želi natančno spoznati, kaj Jehovove priče učijo.«

Naslednji dan sta oba potrkala na moja vrata! Ker je imel mož veliko vprašanj, sem ju povabila na naše shode za gluhe. Tja je prišel pred mano in od takrat ni izpustil nobenega shoda. Oznanjuje drugim gluhim osebam, udeležil se je zbora in željan pričakuje krst.‘«

Podružnično poročilo nadaljuje: »Celoten program letošnjega območnega kongresa je bil prikazan v znakovnem jeziku, tako da je bilo navzočih mnogo gluhih skupaj z njihovimi družinami. Zelo čustven trenutek pa je nastopil med zaključnim govorom, ko je govornik omenil delo, ki se opravlja med gluhimi, ter povedal, da jih je okoli 70 prisotnih. Sledilo je navdušeno ploskanje, toda gluhi ga, kot je govornik opazil, niso mogli slišati. Zato je gluhe zaprosil, naj gledajo občinstvo, in ponovil vprašanje: ,Ali ste srečni, da so z vami vaši gluhi bratje?‘ ter občinstvo prosil, naj ploskajo z mahanjem dvignjenih rok. Bil je čudovit prizor videti 11.000 bratov in sester, kako valovijo z dvignjenimi rokami. Naši gluhi bratje in sestre so bili presrečni in so čutili, da so del velike bratovščine. Mnogi so zajokali od sreče.«

Ker se Jehovove priče v Portoriku udeležujejo žetve, bo ta brez dvoma še nadalje bogato pristanišče. Bog svoje »ovce« kliče »dragocenosti vseh narodov«, in te bodo še naprej prihajale, tako da je Jehovova hiša napolnjena s slavo (Janez 10:16; Hagaj 2:7).

[Okvir na strani 9]

PREGLED DELOVANJA V DRŽAVI

za 1994. službeno leto

NAJVIŠJE ŠTEVILO OZNANJEVALCEV: 25.428

RAZMERJE: 1 oznanjevalec proti 139

PRISOTNI NA SPOMINSKI SVEČANOSTI: 60.252

POVPREČNO PIONIRJEV: 2329

POVPREČNO BIBLIJSKIH POUKOV: 19.012

ŠTEVILO KRŠČENIH: 919

ŠTEVILO OBČIN: 312

PODRUŽNICA: GUAYNABO