,Ne žalostite se kakor drugi‘

ALI ste že kdaj opazili cvet, ki je bil zaradi prestane nevihte povešen? Kar nekako ganljiv prizor. Saj, še celo neštete živali in ljudje, ki so dosti bolj krepka stvarjenja od katerekoli cvetlice, so zaradi hudega naliva pribežali v zavetje. Pa vendar je cvetlica obstala na mestu in zakoreninjena — kljubovala je vsej silovitosti nevihte. Ostala je nepoškodovana, sicer sklonjena, ne pa tudi zlomljena, kar govori o moči, ki je sicer ne bi pripisali njenemu krhkemu videzu. Medtem ko se temu čudite, pa se nemara sprašujete, ali si bo ponovno pridobila svojo prejšnjo moč in dvignila svojo ljubko glavico proti nebu.

Enako bi lahko rekli za ljudi. V teh težavnih časih smo izpostavljeni najrazličnejšim nevihtam. Ekonomske težave, depresija, pomanjkljivo zdravje in smrt ljubljene osebe so neurja, ki se tu in tam zaganjajo v vse nas in se jim včasih ne da ogniti, tako kakor se cvetlica ne more izruvati in zbežati v zavetje. Ganljivo je videti, kako na zunaj krhki posamezniki kažejo presenetljivo moč in vztrajno prenašajo takšne napade. Kako jim to uspe? Ključ do uspeha je pogosto vera. Jakob, polbrat Jezusa Kristusa, je pisal: »Ker veste, da preizkušnja vere vaše rodi stanovitnost« (Jakob 1:3).

Naslednji ključ, ki vodi do uspeha, je upanje. Kadar umre ljubljena oseba, lahko na primer upanje v marsičem pomaga žalujočim. Apostol Pavel je kristjanom v Tesaloniki pisal: »Nočemo pa, da bi ne vedeli, bratje, za pokojne, da se ne žalostite kakor tudi drugi, ki nimajo upanja« (1. Tesaloničanom 4:13). Čeprav kristjani brez dvoma žalujejo zaradi smrti, pa razlika vendarle je. Imajo točno spoznanje o stanju mrtvih in o upanju na vstajenje (Janez 5:28, 29; Dejanja apostolov 24:15).

To spoznanje jim vliva upanje. Upanje pa jim po drugi strani blaži bolečino. Pomaga jim vztrajati — pa ne le to, sčasoma lahko kakor cvetlica po nevihti dvignejo svoje glave iz bolečine ter ponovno zaživijo radostno in izpolnjeno življenje.