Biblija — knjiga, napisana tako, da bi jo razumeli

NEKATERI ljudje verjamejo, da je Biblija lahko razumljiva Beseda Božja, katere bi se morali dobesedno držati. Za druge je »biblijsko sporočilo veliko bolj dvoumno«. Tako pravi tudi 12-članska komisija za vero in bogoslovje kanadske največje protestantske veroizpovedi. Duhovnik Združene cerkve, Clifford Elliott, meni, da je za nekatere »Biblija postala pojmovna, neosebna in nepomembna knjiga«.

Takšni pogledi porajajo temu primerna vprašanja, ki zaslužijo odgovor. Med njimi so pomembna tale: Zakaj je bila Biblija napisana? Ali je pretežka in prezapletena, da bi jo lahko razumeli? Ali jo povprečen človek lahko razume? Kakšno pomoč potrebuje nekdo, ki želi dojeti pomen Svetega pisma? In zakaj je v teh burnih časih točno spoznanje Biblije nujno?

Zakaj je bila Biblija napisana

Za tiste, ki so želeli, da bi jim bil Najvišji Bog Jehova naklonjen in jih priznal, je bil vedno prvi pogoj preučevanje Božje Besede. Kralji, duhovniki, starši, možje, žene in otroci — bogati in revni — vsi so bili poučeni, naj si od vsakodnevnih obveznosti vzamejo čas, da se resno in z molitvijo posvetijo napisani Božji Besedi (5. Mojzesova 6:6, 7; 17:18-20; 31:9-12; Nehemija 8:8; Psalm 1:1, 2; 119:7-11, 72, 98-100, 104, 142; Pregovori 3:13-18).

Jozuetu je bilo na primer zapovedano: »Prizadevaj si, da bo prebiranje knjige postave vedno del tvojega bogočastja. Preučuj jo dan in noč in prizadevaj si upoštevati vse, kar je napisano v njej. Tedaj boš imel srečo pri vseh svojih podjetjih in tedaj boš imel uspeh« (Jozue 1:8, Today’s English Version). Rezultat takšnega skrbnega preučevanja in uporabljanja Božje postave bi bil uspeh in sreča. Jehovov namen pa ni bil le to, da bi »vsi ljudje« razumeli njegovo Besedo Biblijo, temveč da bi jo tudi poslušali in to z obetom na nagrado življenja (1. Timoteju 2:3, 4; Janez 17:3).

Prezapletena, da bi se jo dalo razumeti?

Jezus je pred svojim vnebohodom jasno izrazil željo, naj se po vsej zemlji nadaljuje z velikim biblijskim izobraževalnim programom (Dejanja apostolov 1:8). Vedel je, da je Biblija napisana zato, da bi se jo razumelo. Potem ko je pojasnil, da mu je Jehova dal vso oblast v nebesih in na zemlji, je jasno naročil: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal« (Matevž 28:19, 20).

Novi učenci morajo torej pred krstom biti poučeni o Jehovu, njegovem Sinu in delovanju svetega duha. Poleg tega morajo biti poučeni o postavi krščanske ureditve (1. Korinčanom 9:21; Galatom 6:2). Da pa bi vredni lahko bili poučeni, morajo kot prvo verovati, da je Biblija od Jehova, in kot drugo, da je napisana zato, da bi se jo razumelo (Matevž 10:11-13).

Kaj morate sami storiti, da bi lahko razumeli Biblijo? Božji sin si je zelo prizadeval pojasniti Sveto pismo. Vedel je, da so Sveti spisi resnica in da je v njih izražena Jehovova volja (Janez 17:17). O delu, ki mu je bilo dodeljeno, je rekel: »Samo zato [sem] rojen in prišel na svet, da spričam resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas«. (Janez 18:37, Janko Moder; Lukež 4:43) Jezus ni prenehal učiti tistih, ki so imeli sprejemljivo srce in misli. V Lukeževem evangeliju 24:45 je rečeno: »Tedaj jim [Kristus Jezus] odpre um, da bi razumeli pisma.«

Jezus je med svojo službo na pamet citiral iz napisane Besede: pojasnjeval je spise iz ,zakona Mojzesovega in prorokov in psalmov‘ ter se nanje skliceval (Lukež 24:27, 44). Tiste, ki so njegova svetopisemska pojasnjevanja slišali, sta močno ganili njegovo jasno razumevanje ter sposobnost poučevanja (Matevž 7:28, 29; Marko 1:22; Lukež 4:32; 24:32). Sveto pismo je bilo zanj lahka knjiga.

Biblija in Jezusovi sledilci

Apostol Pavel, posnemalec Jezusa Kristusa, je uvidel, da je treba druge poučiti, kaj piše v Svetem pismu. Tudi on je vedel, da je Sveto pismo napisano zato, da bi se ga razumelo. Zaradi tega je učil iz njega javno in nedvomno ga je pojasnjeval tudi na domovih tistih, ki so ga želeli razumeti. Svoje službe ni skrival, saj je rekel: »Sami veste, da vam nisem zamolčal ničesar, kar vam je v korist, ampak sem vam oznanjal in vas učil, javno in po vaših domovih« (Dejanja apostolov 20:20, TEV). Ljudem je dopovedoval iz Svetega pisma tako, da je svoje izjave pojasnjeval in dokazoval, sklicujoč se nanj (Dejanja apostolov 17:2, 3). Želel jim je pomagati, da bi razumeli Sveto pismo.

Ali tudi vi hrepenite po tem, da bi razumeli, kar so učili Jezus in njegovi učenci (1. Petrov 2:2)? Staroveški Berejci so. Hoteli so verjeti, kar jih je apostol Pavel učil o Kristusu. To jih je spodbudilo, da so vsak dan preučevali Sveto pismo in se tako prepričali, da je bila dobra vest, ki so jo slišali, zares resnica. Ker so bili dovzetni, jih je »veliko izmed njih sprejelo vero« (Dejanja apostolov 17:11, 12).

Da bi kdo lahko razumel Biblijo, mora imeti pravilen nagib srca, iskreno željo po učenju in mora se ,zavedati svojih duhovnih potreb‘ (Matevž 5:3, NW). Ko so Jezusa vprašali: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« je odgovoril: »Vam je dano razumeti skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano.« Zanj je bilo napovedano, da bo ,odprl svoja usta v prilikah, da bo oznanjal, kar je bilo skrito‘ (Matevž 13:10, 11, 35, EI). Jezus je torej govoril v prispodobah zato, da bi ločil slučajne in radovedne poslušalce od iskrenih preiskovalcev. Učenci so svojo iskrenost pokazali ob neki priložnosti, ko so šli z Jezusom v hišo in mu rekli: »Razloži nam priliko o ljuljki na njivi« (Matevž 13:36).

Če hočemo razumeti Biblijo, očitno potrebujemo pomoč. Duhovnik Hal Llewellyn, tajnik bogoslovja, vere in ekumenizma pri Združeni cerkvi, je rekel: »Zelo pomembno je razjasniti, kaj Biblija pomeni nam in kako naj se jo bere ter razlaga.« Četudi tega ne bi dojeli vsi, pa je dejstvo eno: Biblije sami ne moremo razumeti. Potrebujemo pomoč.

Kakšna pomoč je na razpolago

V Bibliji je kar nekaj težko razumljivih izrekov, zapletenih vprašanj in globokoumnih izjav, ki zahtevajo pojasnilo. Lahko so namenoma zakriti in vključujejo lahko pomenljive prispodobe, za katere se ni pričakovalo, da bi jih razumeli takrat, ko so bile napisane. Vendar pa so vključevale Jehovove namene. V Razodetju 13:18 denimo pravi, da je »število zveri [. . .] šeststo šestdeset in šest«. V tej vrstici sicer piše, da je ,tukaj modrost‘, ne pojasnjuje pa, kaj to število pomeni. Vendarle je Jehova po svoji organizaciji svojim današnjim zvestovdanim služabnikom dovolil, da razumejo njegov pomen (glejte okvir »Posrednik pri razumevanju Biblije«). Tisti, ki so izkušeni v ,ravnanju z besedo resnice‘, lahko tudi vam pomagajo do razumevanja (2. Timoteju 2:2, 15, 23-25; 4:2-5; Pregovori 2:1-5).

Jezus je včasih povedal prispodobe, da bi pokazal, kakšen je odziv oziroma neodziv na kraljestveno sporočilo. Dal je vedeti, da nekateri ne bodo napredovali, ker jim bo pogum vzelo nasprotovanje prijateljev ali sorodnikov. Drugi bodo dovolili ,stiski in preganjanju‘, da uničita v njih cenjenje do kraljestvenega sporočila. Spet drugi bodo dovolili vsakdanjim življenjskim opravilom, ,skrbem tega sveta in slepilu bogastva‘, da izrinejo še tisto ljubezen do dobre vesti, ki so jo morda imeli. Po drugi strani pa so tudi takšni, ki se z veseljem odzivajo in so pripravljeni slišati to dragoceno besedo ter jo doumeti. Takšni »zdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki se [. . .] gode« v krščanstvu in to, kot se misli, v imenu Jezusa Kristusa. Takšni želijo biti poučeni o Jehovovi poti, zato želijo tudi razumeti, kar berejo v Bibliji (Matevž 13:3-9, 18-23; Ezekiel 9:4; Izaija 2:2-4).

Jehova lahko tistim, ki bi si radi pridobili vpogled v njegove namene, priskrbi potrebno pomoč. Ponazorimo. Biblija poroča, kako je Jehovov duh navedel evangelista Filipa, da je pomagal Etiopcu, ki je razmišljal o Izaijevi biblijski knjigi. Etiopec jo je med potjo, ko se je vračal iz Jeruzalema domov, bral na svojem vozu. Filip je poslušal vodstvo Jehovovega svetega duha, zato je stekel k vozu in vprašal: »Ali pa umeš, kar bereš?« Mož je bil dovolj ponižen in pošten, da je priznal, da potrebuje pomoč. Filip je tega duhovno lačnega in učljivega človeka z veseljem poučil. Pouk je temu človeku pomagal, da je razumel Sveto pismo. Spoznal je, kaj mora narediti, da bi bil v dobrem odnosu z Jehovom in bi tako dobil večno življenje. Postal je srečen, krščen Jehovov služabnik in živel tako, kot je všeč Bogu (Dejanja apostolov 8:26-39).

Morda imate Biblijo doma in morda jo večkrat berete. Prav gotovo ste se že srečali s problemom, s kakršnim se je srečal iskreni in ponižni Etiopec. Ni mogel razumeti tega, kar je bral. Potreboval je pomoč, in ko mu jo je Bog Jehova voljno priskrbel, je ni okleval sprejeti. Enako kakor Filip, bodo tudi Jehovove priče vam rade pomagale razumeti Božje stvari, ki so zapisane v Božji Besedi, Bibliji. Vedo, da nam je Biblijo priskrbel Jehova in to zato, da bi se jo razumelo (1. Korinčanom 2:10; Efežanom 3:18; 2. Petrov 3:16).

Zakaj je Biblija življenjsko pomembna

Živimo v najnujnejšem času človeške zgodovine. Biblija o njem govori kot o »koncu sveta« (Matevž 24:3). Vsi ti mnogi dogodki, ki že vse od leta 1914 izpolnjujejo biblijsko prerokbo, kažejo, da bo Božje nebeško kraljestvo prav kmalu ,zdrobilo in uničilo vsa druga kraljestva‘ (Daniel 2:44).

Sami si preberite, kaj je napovedano v Bibliji, v 24. poglavju Matevževega evangelija, v 13. poglavju Markovega evangelija in 21. poglavju Lukeževega evangelija. Ugotovili boste, da opisani dogodki zadevajo ves svet. Mednje spadajo svetovne vojne — drugačne od vseh drugih vojn. Vse od prve svetovne vojne sem smo priče napovedanim lakotam, potresom in neobičajni krivičnosti. Videti je, da so narodi zdaj tik pred izjavo, ki bo očiten znak, da je uničenje sveta pred vrati. Na to je mislil apostol Pavel, ko je napisal: »Dan Gospodov [pride] tako kakor tat po noči. Ko pravijo: Mir in varnost, tedaj jih mahoma doleti poguba, [. . .] in ušli ne bodo« (1. Tesaloničanom 5:2, 3). Kdo so tisti, ki ne bodo ušli? Pavel pojasnjuje: ,Tisti, ki ne poznajo Boga in niso pokorni evangeliju Gospoda našega Jezusa‘ (2. Tesaloničanom 1:7-9). Del tega sestavljenega znamenja naj bi izpolnili tisti, ki poslušajo zapoved iz Matevževega evangelija 24:14, naj oznanjujejo »evangelij kraljestva [. . .] po vsem svetu«.

To zapoved izpolnjuje danes milijone Jehovovih prič v 231 državah in morskih otokih. Ljudi obiskujejo na njihovih domovih in jih osebno vabijo, da bi se poučili o Jehovovi kraljestveni vladi. Prijazno jim pokažejo, kaj mora storiti vsak, kdor želi biti med preživelimi te stvarnosti in živeti na rajski zemlji, kjer ne bo več žalovanja, vpitja, bolečine, niti smrti (Razodetje 21:3, 4).

Temu hudobnemu svetu se čas hitro izteka. Zato je za vse, ki želijo preživeti konec tega sveta, nujno, da spoznajo, kaj ,poslušnost dobri vesti‘ vključuje, in tako ubežijo uničenju. Zakaj ne bi, ko vas bodo Jehovove priče naslednjič obiskali, sprejeli njihovega povabila, da tedensko preučujete Biblijo? Še bolje, zakaj jih ne bi kar sami prosili, naj z vami preučujejo Biblijo, ker bi jo radi razumeli?

[Okvir na strani 8]

POSREDNIK PRI RAZUMEVANJU BIBLIJE

JEZUS je zagotovil, da bo po svoji smrti in vstajenju za sporočevalnega posrednika postavil »zvestega in preudarnega sužnja« (Matevž 24:45-47, NW). Apostol Pavel je tega posrednika predstavil efeškim kristjanom, ko je napisal, »da se naznani [. . .] po cerkvi [občini, NW] mnogotera modrost Božja, po sklepu od vekomaj, ki ga je storil v Kristusu Jezusu, Gospodu našem« (Efežanom 3:10, 11). ,Razodeto‘ je bilo torej zaupano občini maziljenih kristjanov, rojeni ob binkoštih leta 33 n. št. (5. Mojzesova 29:29). Kot skupina služijo maziljeni kristjani kot zvesti in preudarni suženj (Lukež 12:42-44). Bog jim je dodelil nalogo, naj poskrbijo, da se ,razodeto‘ duhovno razume.

Ko je biblijska prerokba napovedala Mesija, nas je usmerila tudi k temu enotnemu telesu maziljenih krščanskih Prič, ki služijo danes kot zvesti in preudarni suženj.a Ta nam pomaga razumeti Božjo Besedo. Vsi torej, ki hočejo razumeti Biblijo, bi morali dojeti, da lahko ,mnogotero modrost Božjo‘ spoznajo le prek Jehovovega sporočevalnega posrednika, zvestega in preudarnega sužnja (Janez 6:68).

[Podčrtne opombe]