Vir neizčrpnega poguma
»NAENKRAT nas je ustavil sikajoč zvok. Iz grmovja na levi strani sta proti nam tekli ptici z razprostrtimi perutmi. Hoteli sta preprečiti, da ne bi stopili na jajci, ki sta ležali na tleh v manjši vdolbini pred nami. Vsakič, ko smo se želeli približati in slikati ljubki rjavi pegasti jajci, sta ptici ponovili svoj grozeč nastop. ,Kako pogumno‘‚ smo premišljali.«
To je bilo srečanje štirih odraslih s prlivkama. Manjša ptica je iz vrst deževnikov. V knjigi Everyone’s Guide to South African Birds ornitologa Sinclair in Mendelsohn razlagata: »Samec in samica zelo napadalno ščitita gnezdo in mladiče pred vsiljivci. Da bi jih odgnala, se kriče in neustrašeno zapodita v še tako velikega nezaželjenca, tudi v človeka.«
Opazovali so posamezne slone, ki so nenamerno šli proti deževnikovemu gnezdu in tako sprožili njihov opozorilni nastop. Sloni navadno upoštevajo to opozorilo in naredijo ovinek.
Odkod pticam tako očiten pogum? Izvira od Tistega, ki jih je ustvaril. Bog Jehova je tem malim bitjem vprogramiral instinktivni mehanizem, ki večjim živalim preprečuje, da bi pticam poškodovale gnezda ali mladiče.
Pouk za kristjane
Kristjani se iz tega lahko nekaj naučijo, čeprav želijo pogum, ki je več kot samo instinktiven. Pozvani so, da posnemajo svojega gospodarja, Jezusa Kristusa, ki je neustrašno ubogal Božje zapovedi (Hebrejcem 12:1–3). Biblija obsoja strahopetce, ki so prenehali služiti Bogu (Hebrejcem 10:39; Razodetje 21:8). Vendar Jehova razume našo nepopolnost in ve, da včasih grešimo ali pa nam zmanjkuje potrebnega poguma, da bi povsem izpolnjevali njegovo voljo (Psalm 103:12–14). Kaj lahko nekdo stori, če mu strah preprečuje delati tisto, kar je prav?
Kristjani se morajo v molitvi obračati k Bogu za moč, da bi se lahko spoprijeli s preskušnjami in še naprej izpolnjevali božjo voljo. Biblija pomirjevalno obljublja Jehovovo pomoč: »Trudnemu daje krepkosti in onemoglemu podeljuje obilo moči. Pešajo res mladi in se utrujajo, in mladeniči se spotikajo in padajo; oni pa, ki čakajo GOSPODA, dobivajo nove moči, dvigajo se na perutih kakor orli, teko, a se ne utrudijo, hodijo, pa ne opešajo« (Izaija 40:29–31). Mnogo nepopolnih ljudi je izkusilo resničnost teh besed, ko so ,v slabosti prejemali moč‘ (Hebrejcem 11:34). Dober zgled je bil kristjan apostol Pavel, ki je zapisal: »Gospod pa mi je bil na pomoč in me je ojačil, da se po meni slavno dovrši oznanjevanje in ga čujejo vsi pogani« (2. Timoteju 4:17).
Celo novozainteresirane osebe, ki želijo postati sledilci Jezusa Kristusa, lahko okušajo to ojačevalno pomoč. Razmislite o primeru Henrya iz Južnoafriške republike. Bil je blagajnik v svoji cerkvi in živel poleg pastorjeve hiše. Iskal je resnico, zato je kljub pripadnosti svoji cerkvi sprejel brezplačen biblijski pouk na domu z Jehovovimi pričami. Čez čas je želel postati Priča, zato je vprašal, kakšni so koraki za dosego tega cilja. Pojasnili so mu, da najprej mora izstopiti iz svoje cerkve (Razodetje 18:4). Ker pa je bil pastor njegov sosed in prijatelj, mu je želel stvar osebno pojasniti in ne le poslati pismo, da želi izstopiti. To je tudi pogumno storil.
Pastor je bil pretresen. Kasneje je pozval predstojnika sinode in druge cerkvene člane, naj obiščejo Henrya. Hoteli so vedeti, zakaj je zapustil njihovo cerkev in vstopil v religijo, ki po njihovem mnenju nima Božjega svetega duha. Henry je pojasnil: »Ker so imeli vedno velik vpliv name, me je bilo najprej strah odgovoriti. Molil sem k Jehovu po pomoč in omogočil mi je, da sem se takole zagovarjal: ,Katera izmed vseh mednarodnih religij edina uporablja Božje ime Jehova? Ali niso to Jehovove priče? Mislite, da bi jim Bog dovolil nositi njegovo ime, zraven pa jim ne bi dajal svojega svetega duha?‘« Cerkveni uradniki takšnemu sklepanju niso mogli ugovarjati. Henry sedaj, zahvaljujoč znanju in moči, ki ju daje Bog, pogumno sodeluje z Jehovovimi pričami v oznanjevanju po hišah.
Biti pravi kristjan zahteva pogum. Ker je svet vse bliže svojemu koncu, bo preskušenj vere vedno več. Satan poskuša zlomiti neoporečnost Božjih služabnikov do Jehova, da bi jih oropal čudovitega upanja v večno življenje (primerjajte Razodetje 2:10). Toda nikoli ne smemo popustiti. Čeprav smo trenutno ovirani zaradi strahu, pa nam Jehova lahko pomaga, da si opomoremo. Še naprej ga prosimo za moč, da bi izpolnjevali njegovo voljo. Ne pozabimo, on, ki je ustvaril neustrašne ptice, je vir neizčrpnega poguma. Pravi kristjani bi morali ,smelo govoriti: ,Gospod mi je pomočnik, ne bom se bal; kaj mi bo storil človek?‘ ‘ (Hebrejcem 13:6).