Oznanjevati »vsem narodom«

»Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec« (MATEVŽ 24:14).

1. Zakaj so Jezusove besede zapisane v Matevžu 24:14 morale biti presenečenje za njegove sledilce?

KAKŠNO presenečenje so morale biti gornje Jezusove besede za njegove judovske učence! Zamisel, naj posvečeni Judje govorijo z ,nečistimi‘ pogani, z »ljudmi iz narodov« (NW), je Judu zvenela tuje, celo odvratno.a Tankovesten Jud namreč ne bi nikoli stopil v hišo pogana! Ti judovski učenci so se morali o Jezusu, njegovi ljubezni in njegovem pooblastilu še veliko naučiti. Pa tudi o Jehovovi nepristranosti. (Dejanja apostolov 10:28, 34, 35, 45)

2. a) V kakšnem obsegu Priče oznanjujejo? b) Kateri trije bistveni dejavniki prispevajo k njihovemu napredku?

² Jehovove priče oznanjujejo dobro vest med narodi, tudi med sodobnimi Izraelci, in zdaj jo oznanjujejo več narodom, kakor kdaj prej. Leta 1994 je več kot štiri milijone in pol Prič oznanjevalo v kakih 230 državah. Z ljudmi, ki jih dobra vest zanima, vodijo okoli štiri milijone in pol biblijskih poukov na domu. To delajo kljub splošno znanim predsodkom sveta, ki pogosto nastanejo zaradi nepoznavanja naukov in namer Prič. Kar je bilo rečeno za zgodnje kristjane, se lahko reče tudi zanje: »Za to ločino nam je znano, da ji povsod ugovarjajo« (Dejanja apostolov 28:22). Čému lahko potem pripišemo njihovo uspešno službo? K napredku prispevajo najmanj trije dejavniki: pustijo se voditi Jehovovemu duhu, posnemajo Kristusove uporabne metode in uporabljajo prava sredstva za učinkovito komuniciranje.

Dobra vest in Jehovov duh

3. Zakaj se ne moremo ponašati z dosežki?

³ Ali se Jehovove priče ponašajo s svojim uspehom, češ da je le-tega mogoče pripisati katerim od posebnih zmožnosti, ki jih morda imajo? Ne, upoštevajo namreč Jezusove besede: »Kadar storite vse, kar vam je ukazano, recite: Nepridni hlapci smo; storili smo le, kar smo bili dolžni storiti.« Jehovove priče so, kot predani krščeni kristjani, neglede na svoje osebne okoliščine, prostovoljno sprejeli odgovornost služiti Bogu. Za nekatere je ta odgovornost polnočasna služba, bodisi misijonarska služba bodisi prostovoljna služba v podružničnih uradih in tovarnah za tiskanje krščanskih izdaj. Druge ta krščanska pripravljenost navede, da pomagajo pri gradnji verskih zgradb, polnočasno oznanjujejo kot pionirji, ali pa nekaj svojega časa posvetijo oznanjevanju kot oznanjevalci dobre vesti v krajevnih občinah. Nihče od nas pa se nima pravice hvaliti z izpolnjevanjem te dolžnosti, ,ki smo jo dolžni storiti‘ (Lukež 17:10; 1. Korinčanom 9:16).

4. Kako je bilo premagano po vsem svetu razširjeno nasprotovanje krščanski službi?

⁴ Vsak uspeh, ki ga dosežemo, lahko pripišemo le Jehovovemu duhu oziroma dejavni sili. Tako kakor v dneh preroka Zaharija veljajo tudi danes tele besede: »To je beseda GOSPODOVA Zerubabelu: Ne z vojsko, ne z močjo, ampak po mojem duhu, pravi GOSPOD nad vojskami.« Priče torej, po vsem svetu razširjeno nasprotovanje njihovemu oznanjevalskemu delu, premagujejo z Jehovovim vodstvom in zaščito, ne pa s človeškimi prizadevanji. (Zaharija 4:6)

5. Kakšno vlogo ima Jehova pri širjenju kraljestvenega sporočila?

⁵ Za tiste, ki se odzovejo na kraljestveno sporočilo, je Jezus rekel: »Pisano je v prorokih: ,In vsi bodo učeni od Boga.‘ Vsak, ki je slišal Očeta in se je naučil, prihaja k meni. [. . .] Nihče [ne more] priti k meni, če mu ni dano od Očeta mojega« (Janez 6:45, 65). Jehova lahko bere misli in pozna srce, zato ve, kateri se bodo verjetno odzvali na njegovo ljubezen, četudi ga morda še ne poznajo. Uporablja tudi svoje angele, da usmerjajo to edinstveno službo. Tako je Janez v viziji videl sodelovanje angelov in je napisal: »In videl sem drugega angela, letečega po sredi neba, ki je imel večen evangelij, da ga oznani prebivalcem na zemlji in vsakemu narodu in rodu in jeziku in ljudstvu« (Razodetje 14:6).

Zavedati se duhovnih potreb

6. Kakšno bistveno stališče je potrebno, da se kdo lahko odzove na dobro vest?

⁶ Drugi dejavnik, zaradi katerega da Jehova nekomu možnost, da sprejme dobro vest, je izrazil Jezus: »Blagor ubogim v duhu [tistim, ki se zavedajo duhovnih potreb, NW], ker njih je nebeško kraljestvo« (Matevž 5:3). Kdor je zadovoljen sam s seboj oziroma kdor ne išče resnice, se ne bo zavedal duhovnih potreb. Takšen razmišlja le materialno, meseno. Samozadovoljstvo postane zanj ovira. Mnogi, ki jih srečamo v službi po hišah, zavrnejo sporočilo. Zato moramo vedno upoštevati, kakšne različne razloge lahko imajo za takšen odziv.

7. Zakaj se mnogi ne odzivajo na resnico?

⁷ Mnogi morda nočejo poslušati oziroma se niso pripravljeni pogovarjati, ker se trmasto oklepajo podedovane religije. Druge morda privlači vera, ki ustreza njihovi osebnosti: nekateri si morda želijo misticizma, druge pritegne emocionalnost, spet drugi pa so navezani na družabne dejavnosti v njihovi cerkvi. Mnogi so si danes izbrali življenjski stil, ki je v nasprotju z Božjimi merili. Nemara je razlog, da rečejo: »Ne zanima me«, njihovo nemoralno življenje. Drugi, ki morda trdijo, da so izobraženi in izvedeni, pa odklanjajo Biblijo, češ da je preveč preprosta. (1. Korinčanom 6:9-11; 2. Korinčanom 4:3, 4)

8. Zakaj zavrnitev ne bi smela zmanjšati naše gorečnosti (Janez 15:18-20)?

⁸ Ali naj bi to, da nas večina zavrača, zmanjšalo našo vero in gorečnost v službi, ki rešuje življenja? Potolažijo nas lahko Pavlove besede Rimljanom: »Kaj za to, če nekateri niso verovali? Bo mar njihova nevera uničila božjo zvestobo? Nikakor ne. Naj se rajši pokaže, da je Bog resnicoljuben, vsak človek pa lažniv, kakor je pisano: ,Da se izkažeš pravičnega v svojih besedah in zmagaš, kadar te sodijo‘ « (Rimljanom 3:3, 4, EI).

9., 10. Kakšen dokaz imamo, da je v mnogih državah nasprotovanje že premagano?

⁹ Spodbudni so zgledi mnogih držav po svetu, ki so bile navidez zelo ravnodušne, toda sčasoma se je izkazalo prav nasprotno. Jehova in angeli so vedeli, da živijo tudi tam dobrosrčni ljudje, ki jih je treba najti, le Jehovove priče niso smeli odnehati, temveč so morali vztrajati v svoji službi. Za zgled si vzemimo nekatere države — Argentino, Brazilijo, Irsko, Italijo, Kolumbijo, Mehiko, Portugalsko in Španijo — kjer je še pred petdesetimi leti katolicizem predstavljal navidez nepremagljivo oviro. Leta 1943 je bilo Prič malo. Po vsem svetu jih je bilo le 126.000 in od tega 72.000 samo v Združenih državah. Nepoznavanje in predsodki, s katerimi so se Priče spopadali, so bili videti kakor zid, ki ga ni moč predreti. Toda danes te države spadajo med tiste z najuspešnejšimi oznanjevalskimi dosežki. Podobno je tudi v mnogih nekdanjih komunističnih državah. To potrjuje krst 7402 oseb na kongresu v Kijevu (Ukrajina) leta 1993.

¹⁰ Katere metode uporabljajo Priče, da bi dobro vest sporočili sosedom? Ali jih skušajo spreobrniti z gmotnimi sredstvi, kot izjavljajo nekateri? Ali obiskujejo samo revne in neizobražene, kot to zatrjujejo drugi?

Uspešne metode sporočanja dobre vesti

11. Kakšen odličen zgled je dal Jezus v svoji službi? (Poglejte Janez 4:6-26.)

¹¹ Jezus in njegovi učenci so oblikovali vzorec, ki mu Priče pri delu pridobivanja učencev sledijo vse do danes. Jezus je vedno šel tja, kjer so bili ljudje, bodisi revni ali bogati. Šel je na domove, na javna mesta, na obale jezer, na pobočja in celo v sinagoge (Matevž 5:1, 2; 8:14; Marko 1:16; Lukež 4:15).

12., 13. a) V čem je Pavel vzor kristjanom? b) Kako Jehovove priče sledijo Pavlovemu zgledu?

¹² Apostol Pavel je v zvezi s svojo službo lahko upravičeno rekel: »Dobro vam je znano, kako sem od prvega dne, ko sem stopil na tla province Azije, ves čas živel med vami. Z vso ponižnostjo sem služil Gospodu [. . .]. Ničesar vam nisem zamolčal, kar vam je v korist, ampak sem vam oznanjal in vas učil, javno in po vaših domovih« (Dejanja apostolov 20:18-20, EI).

¹³ Jehovove priče so po vsem svetu znani po tem, da sledijo vzorcu apostolov in oznanjujejo po hišah. Priče ne dajejo poudarka dragim, praznim in neosebnim TV pridigam, temveč gredo raje k ljudem, bogatim in revnim, in se z njimi osebno sestanejo. Z njimi se skušajo pogovarjati o Bogu in njegovi Besedi.b Ne poskušajo pa z gmotnimi darovi pridobivati instant kristjanov. Tiste, ki razmišljajo, opozarjajo na to, da je vladanje Božjega kraljestva, ki bo razmere na zemlji spremenilo na boljše, edina prava rešitev za človeške probleme (Izaija 65:17, 21-25; 2. Petrov 3:13; Razodetje 21:1-4).

14. a) Kako so mnogi misijonarji in pionirji postavili trden temelj? b) Kaj se lahko naučimo iz izkušenj Jehovovih prič na Japonskem?

¹⁴ Da bi se delo opravilo v kar največ državah, so pri mnogih narodih utrli pot misijonarji in pionirji. Postavili so temelj, nato pa so pobudo prevzele krajevne Priče. Tako za nadaljnje oznanjevanje in dobro organizacijo le-tega ni bilo potrebno toliko inozemskih Prič. Izrazit zgled je Japonska. V poznih 1940-ih so tja hodili predvsem avstralski in britanski misijonarji. Učili so se jezika, se privajali na nekoliko primitivne razmere tistega povojnega obdobja ter se lotili oznanjevanja po hišah. Med drugo svetovno vojno so bili Priče na Japonskem prepovedani in preganjani. Zato so prispeli misijonarji našli le peščico dejavnih japonskih Prič. Toda danes jih je več kot 187.000 in imajo več kot 3000 občin! V čem je bila skrivnost prvih uspehov teh misijonarjev? Eden od njih, ki je tam služil več kot 25 let, je rekel: »Najbolj pomembno je bilo, naučiti se pogovarjati z ljudmi. S tem ko smo se naučili njihov jezik, smo se lahko z njimi poistili, jih razumeli in dojeli njihov način življenja. Morali smo pokazati, da imamo radi Japonce. Ponižno smo si prizadevali postati del tamkajšnje skupnosti, seveda pa ne tako, da bi delali kompromise v zvezi z našimi krščanskimi vrednotami.«

Tudi krščansko vedenje je pričevanje

15. Kako so Priče nazorno pokazali krščansko vedenje?

¹⁵ Vendar pa se ljudje niso odzvali le na biblijsko sporočilo. Krščanstvo so videli tudi v praksi. Opazili so ljubezen, složnost in enotnost Prič, celo v najbolj težavnih razmerah, kot so državljanske vojne, plemenska nesoglasja in etnično sovraštvo. Priče so v vseh sporih ohranili jasno stališče krščanske nevtralnosti in izpolnili Jezusove besede: »Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj. V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega« (Janez 13:34, 35).

16. Kateri doživljaj ponazori dejavno krščansko ljubezen?

¹⁶ Ljubezen do bližnjega je dobro ponazorjena z naslednjim primerom. Neki starejši mož je krajevnemu časopisu pisal o »gospodu in gospe Prijazen«. Pojasnil je, kako sta bila ta njegova soseda prijazna do njega, ko mu je umirala žena. »Ko je umrla [. . .], sta bila enkratna,« je napisal. »Kar ,posvojila‘ sta me [. . .] , in opravljala zame različna dela ter pomagala reševati probleme 74-letnega upokojenca. Kar pa vse skupaj naredi še bolj nenavadno, je to, da sta onadva črna, jaz pa bel. Onadva sta Jehovovi priči, jaz pa svoboden katolik.«

17. Kakšnega ravnanja bi se morali ogibati?

¹⁷ Ta doživljaj kaže, da lahko pričujemo na mnogo načinov, tudi z vsakodnevnim vedenjem. Če namreč naše vedenje ne bi bilo krščansko, bi bila naša služba farizejska in brez učinka. Nočemo biti enaki tistim, ki jih je Jezus takole opisal: »Vse [. . .], karkoli vam reko, izpolnjujte in delajte; po njih delih pa ne delajte, ker govoré, pa ne delajo.« (Matevž 22:37-39; 23:3)

Razred sužnja skrbi za prava sredstva

18. Kako nas biblijska literatura opremlja za pomoč ljudem iskrenega srca?

¹⁸ Naslednji pomemben dejavnik pri oznanjevanju dobre vesti vsem narodom je razpoložljiva biblijska literatura, ki jo je izdala Watch Tower Bible and Tract Society. Na voljo imamo knjige, brošure, traktate in revije, s čimer lahko ugodimo domala vsakemu, ki se iskreno zanima. Če srečamo muslimana, hindujca, budista, taoista ali juda, lahko pogovor ali morebiten biblijski pouk začnemo s knjigo Dopovedovanje ali pa z različnimi traktati in brošurami. Kadar nas kak evolucionist vprašuje kaj o ustvarjanju, lahko uporabimo knjigo Življenje — kako je nastalo: z razvojem ali ustvarjanjem?. Če pa nas mlad človek vpraša: ,Kaj je smoter življenja?‘, ga lahko opozorimo na knjigo Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih. Včasih pa je kdo zelo prizadet zaradi osebnih problemov — potrtosti, izčrpanosti, posilstva ali razveze. Tedaj lahko uporabimo revije, ki se učinkovito lotevajo teh problemov. Razred zvestega sužnja, za katerega je Jezus napovedal, da bo dajal »hrano ob pravem času«, zares izpolnjuje svojo vlogo (Matevž 24:45-47).

19., 20. Kako je v Albaniji napredovalo kraljestveno delo?

¹⁹ Da pa bi dosegli narode, je treba to literaturo izdajati v mnogih jezikih. Kako je mogoče prevesti Biblijo in svetopisemsko literaturo v več kot 200 jezikov? Kako je bil razred zvestega in preudarnega sužnja, kljub velikim težavam in brez sodobnih binkošti, ki bi mu omogočile takojšnje znanje jezikov, zmožen širiti dobro vest? To nam odkriva kratek pregled že samo enega zgleda, Albanije. (Dejanja apostolov 2:1-11)

²⁰ Še pred nekaj leti se je na Albanijo gledalo kot na edino zares ateistično komunistično državo. Leta 1980 je revija National Geographic izjavila: »Albanija prepoveduje [vero] in se je že 1967 oklicala za ,prvo ateistično državo na svetu‘. [. . .] Mlada albanska generacija pozna samo ateizem.« Zdaj, ko je komunizem padel, se Albanci, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, odzivajo na oznanjevanje Jehovovih prič. Leta 1992 je bil v Tirani ustanovljen majhen prevajalski oddelek mladih Prič, ki znajo italijansko in angleško. Obiskali so jih usposobljeni bratje iz drugih držav in jih naučili uporabljati prenosne računalnike za vnašanje albanskega besedila. Začeli so s prevajanjem traktatov in revije Stražni stolp. Ko so si pridobili izkušnje, pa so se lotili prevajanja drugih koristnih biblijskih izdaj. V tej, skoraj neopazni državici (s 3,262.000 prebivalci), je zdaj kakih 200 dejavnih Prič in na spominski svečanosti je bilo leta 1994 navzočih 1984 ljudi.

Vsi imamo odgovornost

21. V kakšnem obdobju živimo?

²¹ Svetovni dogodki gredo proti svojemu vrhuncu. Zaradi naraščanja zločinov in nasilja, zaradi pokolov in posilstev v lokalnih vojnah, razširitve popustljive morale in njenih sadov, spolno prenosljivih bolezni ter nespoštovanja zakonitih oblasti, postaja svet, kot izgleda, neurejen in neukrotljiv. Živimo v obdobju, ki je vzporednica predpotopnega časa, katerega Prva Mojzesova knjiga takole opisuje: »Ko je torej videl GOSPOD, da se množi hudobnost človekova na zemlji, in da so vsi naklepi in misli srca njegovega samo hudo ves čas, je bilo žal GOSPODU, da je naredil človeka na zemlji, in bolelo ga je v srce« (1. Mojzesova 6:5, 6; Matevž 24:37-39).

22. Kakšno krščansko odgovornost imajo vse Jehovove priče?

²² Jehova bo, kakor v Noetovih dneh, ukrepal tudi zdaj. Toda zaradi svoje pravičnosti in ljubezni želi, da se najprej vsem narodom oznanita dobra vest in svarilno sporočilo (Marko 13:10). Glede na to, imajo Jehovove priče odgovornost, da poiščejo vse, ki so vredni Božjega miru, ter jih poučijo o njegovih poteh miru. Oznanjevalska naloga bo kmalu, v času, ki ga bo določil Bog, uspešno dovršena. In »tedaj pride konec«. (Matevž 10:12, 13; 24:14; 28:19, 20)

[Podčrtne opombe]

Ali se spominjate?

◻ Kakšen uspeh imajo sodobne Priče v svoji službi?

◻ Zakaj mnogi zavračajo krščansko sporočilo?

◻ Katero apostolsko metodo oznanjevanja Priče uporabljajo?

◻ Katera sredstva imamo na voljo za učinkovito oznanjevanje?

◻ Kaj mora vsak od nas delati v skladu z Markom 13:10?

[Okvir na strani 19]

DRŽAVA DEJAVNOST PRIČ LETA 1943 LETA 1993

Argentina 374 102.043

Brazilija 430 366.297

Čile 72 44.668

Filipini Za II. svetovno vojno ni poročil 116.576

Francija Za II. svetovno vojno ni poročil 122.254

Irska 150? 4224

Italija Za II. svetovno vojno ni poročil 201.440

Kolumbija ?? 60.854

Mehika 1565 380.201

Peru Ni poročil o delovanju 45.363

Poljska Za II. svetovno vojno ni poročil 113.551

Portugalska Ni poročil o delovanju 41.842

Španija Ni poročil o delovanju 97.595

Urugvaj 22 9144

Venezuela Ni poročil o delovanju 64.081

[Slika na strani 17]

V mnogih katoliških državah, kot je Španija, je Jehovovih prič vedno več

[Slika na strani 18]

Jehovove priče so dejavni med narodi vsega sveta