Zakaj Priče kar naprej prihajajo?
,SPET so tukaj! Pa so bili tu šele pred nekaj tedni!‘ Ali tudi vi pomislite to, kadar vas obišče kdo od Jehovovih prič? Jehovove priče danes redno obiskujejo milijone ljudi. Morda se vprašujete: Le zakaj še kar naprej vztrajajo, ko pa vendar vedo, da ima večina ljudi svojo vero ali pa jih to sploh ne zanima? Na to vprašanje je treba odgovoriti.
Odgovornost do Boga
Jehovove priče so iz Svetega pisma spoznale, da svetovni dogodki že vse od leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna, izpolnjujejo biblijske prerokbe o koncu sedanje svetovne stvarnosti in vladanju Božjega kraljestva čez vso zemljo. Toda zdi se, da je to, že skoraj stoletje trajajoče nasilje, prelivanje krvi in sovraštvo, človeštvo bolj kot kdaj prej oddaljilo od politične rešitve njegovih problemov. Vojne in terorizem, ki še vedno pestijo človeško družino, dokazujejo, da človeška vladavina ni spremenila srca, misli in stališča ljudi. Zelo ukoreninjena mržnja zaradi dogodkov, ki so se zgodili v daljni preteklosti, še vedno zastruplja odnose med narodnostnimi, rasnimi in verskimi skupinami. Zgledi za to so območja kot Afganistan, Indija, nekdanja Jugoslavija, Južnoafriška republika, Severna Irska in Srednji Vzhod. Katera je potem tista edina trajna rešitev?
Kaj spodbuja Priče
Jehovove priče spoznavajo, da je Božja rešitev — Božja obljubljena kraljevska vlada pod Kristusom Jezusom — edina možna rešitev. Jezus je prošnjo za to kraljevsko vlado vključil celo v svojo znano vzorčno molitev: »Vi torej molite takole: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje. Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji.« Priče verujejo, da ta molitev v resnici prosi za Božji poseg v človeške zadeve. (Matevž 6:9, 10)
Zakaj se torej Jehovovim pričam zdi tako nujno stalno hoditi po hišah in skušati ljudem to sporočiti? Zaradi dveh zapovedi, ki ju je Jezus poudaril: »,Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje‘. Ta je prva in največja zapoved. Druga pa je tej podobna: ,Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe‘ « (Matevž 22:37-39).
Priče si želijo Božji blagoslov, in ker ljubijo svoje bližnje, želijo enak blagoslov tudi njim. Tako jih, sledeč Jezusovemu zgledu, njihova nesebična ljubezen sili, da obiskujejo svoje bližnje. Ponuditi jim želijo vsaj možnost, da zvedo, kaj je »srečen Bog« [NW] obljubil poslušnemu človeštvu na očiščeni zemlji (1. Timoteju 1:11; 2. Petrov 3:13).
Krščanski misijonar Pavel je verjel v Božje obljube, zato je lahko napisal: »Pavel, hlapec Božji, apostol pa Jezusa Kristusa, po veri izvoljencev Božjih in spoznanju resnice, ki vodi k pobožnosti, na podlagi upanja večnega življenja, ki ga je obljubil pred večnimi časi Bog, ki nikoli ne laže.« Da, Bog, »ki nikoli ne laže«, »je obljubil« večno življenje tistim, ki ga ponižno iščejo, da bi ga spoznali in mu služili (Titu 1:1, 2; Zefanija 2:3).
Ali so Priče plačane
Občasno slišimo nekatere trditi, da so Priče za svojo službo plačane. Vendar večje neresnice od te ni! Priče namreč resno jemljejo Pavlove besede občini v Korintu: »Nismo kakor množica tistih, ki kupčujejo z božjo besedo. Mi govorimo iskreno, kakor iz Boga, pred Bogom, v Kristusu.« (2. Korinčanom 2:17, EI)
Toda nekateri verski voditelji pridigajo za denar. Plačani so bodisi za opravljene cerkvene obrede bodisi za širjenje komercialnih interesov v svojih pridigah na televiziji. Večina ver ima plačano duhovništvo.
Nasprotno temu pa Priče nimajo plačanega duhovništva. Tistim, ki iskreno iščejo resnico, pogosto dajejo zastonj tudi svojo biblijsko literaturo, vendar so mnogi od teh ljudi pripravljeni dati prostovoljni prispevek. S prostovoljnimi prispevki se krijejo stroški svetovnega oznanjevalskega dela. Skladno z Jezusovim nasvetom, »zastonj ste prejeli, zastonj dajajte«, Priče za milijone ur, ki jih vsako leto namenijo Božji službi, dajejo na voljo svoja sredstva, čas in energijo. Tako tiste, ki se zanimajo, učijo po hišah ter z biblijskimi pouki na domu (Matevž 10:8, EI; 28:19, 20; Dejanja apostolov 20:19, 20).
Dejstva potrjujejo, da Jehovove priče, niti kot posamezniki niti njihove krajevne občine ali Watch Tower Society, nimajo nobenih denarnih motivov. Nihče od njih za hojo od hiše do hiše ne prejema plačila. Kako pa se potem delo financira? S prostovoljnimi prispevki ljudi iz vsega sveta, ki to delo cenijo. Vendar pa nimajo nabirk.
Odmev njihovega oznanjevanja
Ali je javnost opazila službo po hišah in priložnostno oznanjevanje Prič? To, kar je razvidno iz javnih občil, odgovarja na to vprašanje z odmevnim da. Jehovove priče so bile omenjene v televizijskih programih in filmskih prizorih, ko nekdo potrka na vrata. Pojavljajo se tudi v šaljivih stripih. Ta vneta dejavnost Jehovovih Prič je tako dobro znana, da jih omenjajo pisci stripov iz vsega sveta. To se morda zdi posmehljivo, toda običajno sloni na pozitivnem temeljnem dejstvu, da so Priče znane po svojem vztrajnem oznanjevanju po hišah (Dejanja apostolov 20:20).
Nedavno je bila v nekem stripu slika, kako se neki moški vzpenja na goro, da bi se posvetoval z »gurujem«, in nato reče: »Povejte mi kaj o izrednih rečeh, ki se bodo zgodile!« In kako je »guru« odgovoril? »Pa poglejmo . . . Lakote bodo, kuge in potresi. Sonce se bo spremenilo v temo in mesec v kri.« Moški je nato vprašal: »Kaj pa dobra novica?« In »guru« je odvrnil: »Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči . . . in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja in bolečine ne!« Obiskovalca je še zanimalo: »Od kod vam vse te reči?« In odgovor? »Nihče ne uide Jehovovim pričam!« Najbrž je to na lastni koži skusil tudi pisec tega stripa!
Pri tem in pri drugih podobnih stripih je pomembno to, da ne odkrivajo le tega, kako vztrajne so Priče pri obiskovanju ljudi, marveč tudi to, kako dosledno je njihovo sporočilo. Ta umetnik je lahko samo z nekaj besedami izrazil bistvo njihovega pričevanja po hišah in navedel svetopisemske stavke. (Primerjajte Matevž 24:7, 29; Razodetje 21:3, 4.)
Dejstvo, da večina ljudi zavrača sporočilo, Pričam ne jemlje poguma niti ne zmanjša njihove gorečnosti. Apostol Peter je svaril: »V poslednjih dneh [bodo] prišli taki, ki se bodo brez vsake spoštljivosti norčevali iz vsega. Ti bodo živeli po svojih strasteh in govorili: ,Kaj je z njegovim obljubljenim prihodom? Odkar so namreč očetje zaspali, je vse ostalo tako, kakor je bilo od začetka stvarjenja.‘ « Toda Jehovove priče ljubezen kljub temu spodbuja, da še naprej obiskujejo sosede. To bodo delali, vse dokler Bog ne bo pokončal sedanjega pokvarjenega sestava. (2. Petrov 3:3, 4, EI)
Jezus je rekel, da se mora v zadnjih dneh najprej oznaniti dobra vest. Če bi radi izvedeli še več o tem, kako in zakaj se dobra vest oznanja, si oglejte naslednja dva članka (Marko 13:10).
[Slika na strani 9]
Jehovove priče nimajo plačanega duhovniškega razreda — vsi so prostovoljni služabniki