Praznovanja rojstnih dni so za seboj pustila sled smrti

ZA VEČINO današnjih ljudi je praznovanje rojstnih dni le nedolžen običaj. Toda Biblija te tradicije ne kaže v pozitivni luči. Kot prvo, v Svetem pismu ni nobenega zapisa o tem, da bi kdo od Božjih zvestih služabnikov praznoval rojstne dni.

Biblija omenja le dva rojstna dneva, pa še to sta bila rojstna dneva vladarjev, ki sta bila Božja sovražnika. Na obeh praznovanjih so usmrtili nekoga, ki je užalil kralja, gostje pa so lahko ob njegovi smrti uživali. Na prvem je faraon, egiptovski kralj, usmrtil svojega velikega peka (1. Mojzesova 40:2, 3, 20, 22). To je storil med pojedino, ker se je nanj raztogotil. V drugem primeru pa je Herod, nemoralni galilejski vladar, za nagrado dekletu, ki ga je na zabavi razveselilo s plesom, obglavil Janeza Krstnika. Kako odvratna prizora (Matevž 14:6-11)!

Ali se ni morda Biblija osredinila prav na dva zelo izjemna rojstna dneva? Sploh ne. Staroveški judovski zgodovinar Jožef odkriva, da ta dogodka nista bila edina. Navaja še druge primere usmrtitev za zabavo na rojstni dan.

Nekatere so se denimo zgodile po uničenju Jeruzalema 70 n. š., ko je 1,000.000 Judov umrlo, 97.000 preživelih pa so odpeljali kot ujetnike. Rimski general Tit je na poti v Rim te svoje judovske ujetnike pripeljal v bližnje cezarejsko pristanišče.

Jožef piše: »Tit je, medtem ko je bil v Cezareji, v velikem razkošju praznoval rojstni dan svojega brata Domicijana; v igrah z zvermi in ognjem je namreč v smrt poslal več kot 2500 ujetnikov. Zatem se je preselil v Berytus [Beirut], rimsko kolonijo v Feniciji, kjer je z usmrtitvijo veliko več ujetnikov, v prizorih, ki padejo v oči, praznoval rojstni dan svojega očeta« (The Jewish War, VII, 37, v Josephus: The Essential Writings, prevedel Paul L. Maier).

Nič čudnega, da The Imperial Bible-Dictionary komentira: »Kasnejši Hebrejci so praznovanje rojstnih dni šteli med malikovanje, in kar so pri tovrstnih slavjih tistega časa videli, je to njihovo stališče močno okrepilo.«

V običajih, ki jih Biblija tako mračno predstavi in so jih Rimljani tako odvratno praznovali, zvesti kristjani prvega stoletja niso hoteli sodelovati. Današnji iskreni kristjani spoznavajo, da biblijski poročili o rojstnih dneh, spadata med poročila, ki so napisana v njihov pouk (Rimljanom 15:4). Praznovanja rojstnih dni se ogibajo zato, ker pretirano poudarjajo posameznike. Poleg tega Jehovove priče modro upoštevajo biblijsko predstavitev rojstnih dni, ki le-te prikaže v neugodni luči.

[Slika na strani 25]

Arena v Cezareji