Razdeljena cerkev — ali lahko preživi

»VSI, ki izpovedujejo Kristusovo rešujočo resnico, pripadajo vidni cerkvi. Razdeljenost krščanstva na Vzhod in Zahod ter med Rimom in reformiranimi cerkvami je delitev znotraj ene cerkve« (Christians in Communion). Tako neki pisatelj vidi krščanstvo — kot na široko razsejano družino ver, ki vse izpovedujejo neko obliko vere v Jezusa Kristusa.

Vseeno pa je to razdeljena družina z nasprotujočimi se verovanji in vedenjskimi merili. »Pogoji za cerkveno članstvo [. . .] današnjega krščanstva so nižji od pogojev za vstop v avtobus,« pravi neki opazovalec. Kako torej diagnosticirati njegovo duhovno stanje? Katoliški škof Basil Butler sklene: »Razdeljeno krščanstvo je prav zares hudo bolno« (The Church and Unity). Kako je prišlo do obolenja? Ali je kaj upanja za okrevanje?

»Človek greha«

Apostol Pavel je opozoril, da bo prišlo do neenotnosti. Kristjanom v Tesaloniki, ki so mislili, da je Kristusova navzočnost pred vrati, je pisal: »Naj vas nikakor nihče ne preslepi: kajti tega [Jehovovega] dneva ne bo, če prej ne pride odpad in se ne razodene ,človek greha‘, ,pogube sin‘« (2. Tesaloničanom 2:3).

Ta »človek greha« je v krščansko občino vnesel odpadništvo in upor. Kdo je to? To ni kakšen posameznik, temveč duhovniški razred krščanstva. Ta razred se je razmeroma kmalu po smrti Jezusovih apostolov povzdignil nad odpadniško občino in naposled začel učiti pogansko filozofijo, kot sta Trojica in nesmrtnost človeške duše (Dejanja apostolov 20:29, 30; 2. Petrov 2:1-3). Kakor smrtonosni virus so demonsko navdihnjene zamisli, katere bodo neogibno vodile do neenotnosti, okužile občine, ki so izpovedovale krščansko vero (Galatom 5:7-10).

Do okužbe je prišlo že v času apostola Pavla. Pisal je: »Kajti skrivnost krivice je že delavna; treba samo, da bo odpravljen, ki ga zadržuje sedaj« (2. Tesaloničanom 2:7). Apostoli so delovali kot ovira zoper strup odpadništva. Ko je bil njihov združevalen vpliv odstranjen, se je odpadništvo nebrzdano razpaslo kakor gangrena. (1. Timoteju 4:1-3; 2. Timoteju 2:16-18)

Delovanje tega ,človeka greha‘ se še vedno nadaljuje z enako intenzivnostjo. V nedavnem poročilu o »cerkvi v spolni in teološki muki« se je neki naddiakon angleške cerkve pritoževal: »Predlogi, da ne bi duhovščina živela zunajzakonskega spolnega življenja, so bili zavrnjeni. Posvečeni so takšni, ki živijo homoseksualno življenje. Dobro napravljajo za zlo in zlo za dobro« (The Sunday Times Magazine, London, 22. november 1992).

Pšenica in ljuljka

Sam Jezus Kristus je učil, da bodo pravi kristjani začasno izginili. Rekel je, da je osnovanje krščanske občine, kakor če človek poseje dobro seme na svoje polje. Vendar je Jezus dejal: »Pride njegov sovražnik in poseje ljuljke med pšenico.« Ko so ga njegovi sužnji vprašali, ali naj ljuljko izruvajo, je lastnik polja rekel: »Ne! da ne bi kdaj, trgaje ljuljko, izrovali ž njo vred pšenice.« Kako dolgo naj bi trajalo takšno mešanje pšenice in ljuljke? Lastnik polja je rekel: »Pustite, naj raste oboje skupaj do žetve.« (Matevž 13:25, 29, 30)

Do »žetve« oziroma časa ločevanja v zadnjih dneh tega »sveta« bodo navidezni kristjani rasli poleg pravih kristjanov (Matevž 28:20). Satan Hudič je uporabil odpadnike, da je ustvaril pokvarjen in razdeljen posnetek krščanske občine (Matevž 13:36-39). Proizvedli so sramoten ponaredek pristnega krščanstva (2. Korinčanom 11:3, 13-15; Kološanom 2:8). Ko se je cerkev skozi stoletja drobila, je postalo vse teže prepoznati pravo krščanstvo.

Nove delitve

The Testing of the Churches—1932-1982 pravi, da so se v novejših časih »pojavile nove delitve, zlasti v karizmatičnem gibanju, s poudarkom na osebni veri in izkušnji«. Zanimivo je, da nekateri razumejo na novo rojena, karizmatična gibanja kot znak duhovnega okrevanja, ne pa kot nove delitve. Severna Irska je denimo takšen preporod doživela v 1850-ih. Prebudili so se veliki upi. Poročilo govori o »bratski zvezi [. . .] med prezbiterijanskimi, wesleyjanskimi in neodvisnimi duhovniki« ter da »vsak dan prinaša nove zgodbe o transih, spanjih, videnjih, sanjah in čudežih« (Religious Revivals).

Mnogi so v teh dramatičnih prikazovanjih videli dokaz, da je na delu Bog, ki po duhu obnavlja svojo cerkev. »Božja cerkev,« je dejal neki opazovalec, »je na tem področju v pravem pomenu prerojena.« Čeprav so ta preporod razglasili za »slavno dobo verske zgodovine Ulstra, ki ji ni primere,« pa niso ne ta ne njemu podobni preporodi ustvarili enotnosti med temi, ki toliko govorijo o duhovni prenovi.

Takšni trdijo, da so si enotni pri temeljih. Isto pravi tudi preostali del krščanstva, ki meni, da je to, »kar že sedaj združuje krščanstvo, daleč pomembnejše od tega, kar ga še vedno razdvaja« (The Church and Unity). Krščanstvo trdi: »Temelj edinosti med nami in sokristjani je zakoreninjen v našem krstu v Kristusu« (Christians in Communion). Toda reči, da so razkoli zaradi skupne vere v Jezusa nepomembni, je kakor, če bi rekli, da rak ni nevaren, dokler je srce močno.

V resnici je tako, da takšna sodobna verska gibanja delajo še večjo zmedo in ustvarjajo duhovno anarhijo, medtem ko prepričljivi učitelji zbirajo sledilce zase. Jim Jones in David Koresh sta novejša primera duhovnih vodij, ki sta zapeljala tisoče (Matevž 15:14). Neki baptistični duhovnik je vodilni član Ku Klux Klana. Svojo kampanjo za prevlado belcev povezuje z versko prenovo in pravi, da bo tistim, ki pri tem sodelujejo, »dana moč božje previdnosti od zgoraj ter pogum Njega, ki je umrl na Kalvariji [Jezusa Kristusa]«.

Kaj pa bi lahko dejali o domnevnih čudežih, mogočnih delih in znamenjih narejenih v imenu Jezusa? Spomnite se ostrega svarila Jezusa Kristusa, da njegovega odobravanja ne bodo želi tisti, ki le govorijo »Gospod, Gospod«, temveč tisti, ki ,izpolnjujejo voljo Očeta njegovega‘. Mnogi danes imena njegovega Očeta, Jehova, niti ne poznajo. Jezus je svaril pred tistimi, ki bodo ,hudiče izganjali z njegovim imenom, in mnoge čudeže delali s tem imenom‘ pa bodo vseeno ,delali krivico‘ (Matevž 7:21-23).

»Izidite iz nje, ljudstvo moje«

Kakšna je napoved za bolno krščanstvo? Zelo bedna. Ali naj potemtakem sprejmemo nasvet katoliškega škofa Butlerja, naj se »[cerkvi] pridružimo brez obotavljanja in ji damo podporo pri njenem nadaljnjem ,očiščevanju‘ znotraj njenih vrst«? Ne! Razdeljeno in neenotno krščanstvo ne bo preživelo (Marko 3:24, 25). Krščanstvo je del svetovnega kraljestva krive religije, imenovanega Babilon Véliki (Razodetje 18:2, 3). Ta krvi krivi verski sistem gre naproti svojemu skorajšnjemu uničenju, ki bo prišlo po Božji roki.

Biblija ne predlaga, naj pristni kristjani ostanejo v tej pokvarjeni verski organizaciji in jo skušajo preobraziti od znotraj. Ravno nasprotno, spodbuja: »Izidite iz nje, ljudstvo moje, da se ne udeležite grehov njenih in da ne prejmete od njenih šib; kajti grehi njeni so se nakopičili do neba, in Bog se je spomnil krivic njenih« (Razodetje 18:4, 5).

»Izidite« — kam pa? Spomnite se Jezusove obljube, da bodo pravi kristjani ob času žetve ponovno zbrani v vsesvetovno enotnost. Takšno ponovno zbiranje je napovedal tudi prerok Miha z besedami: »Skupaj jih denem kakor ovce v staji« (Miha 2:12, EI). Ali je prišlo do tega?

Da! Pristni kristjani se sedaj zbirajo v zedinjeno bratovščino po vsej zemlji. Kdo so to? To je krščanska občina Jehovovih prič, ki v 231 državah enotno objavlja dobro vest o Božjem kraljestvu. Zavrnila je razkolniške nauke krščanstva in si prizadeva častiti Boga v skladu z resnico njegove Besede (Janez 8:31, 32; 17:17).

Vabljeni ste, da spregovorite z njimi. Če bi radi vedeli več o Jehovovih pričah, se prosimo obrnite nanje v vašem kraju ali na ustrezni naslov z 2. strani te revije.

[Slika na strani 7]

»Bog se je spomnil krivic njenih«