Pojmo hvalnice Jehovu
»Pel bom GOSPODU, ker se je slavno poveličal.« (2. MOJZESOVA 15:1)
1. Zaradi katerih Jehovovih vrlin in lastnosti imamo razlog, da ga hvalimo?
STOPETDESETI Psalm kar trinajstkrat zapove, naj hvalimo Jehova ali Jah. Zadnja vrstica razglaša: »Vse, kar diha, naj hvali Gospoda. Aleluja!« (EI) Jehovove priče vemo, da si Jehova zasluži našo hvalo. On je občečloveški Suveren, Najvišji, Kralj večnosti, naš Stvarnik in naš Dobrotnik. V mnogočem je nedosegljiv, neprimerljiv in edinstven. Je vseveden, vsemogočen, popoln v pravičnosti in poosebljena ljubezen. Je najbolj dober; je zvestovdan (Lukež 18:19; Razodetje 15:3, 4). Ali si torej ne zasluži naše hvale? Prav gotovo si!
2. Katere razloge imamo za izražanje hvaležnosti Jehovu?
2 Jehova pa si ne zasluži le tega, da ga častimo in hvalimo, temveč tudi, da smo mu hvaležni in se mu zahvalimo za vse, kar je že storil za nas. On je Dajalec ,vsakega dobrega daru in vsakega popolnega darila‘ (Jakob 1:17). On je Studenec, Vir vsega življenja (Psalm 36:9). Vse kar imamo kot člani človeške rase, je od njega, saj je naš Veliki stvarnik (Izaija 42:5). On je tudi Dajalec vseh duhovnih blagoslovov, ki jih prejemamo po njegovem duhu, njegovi organizaciji in njegovi Besedi. V odkupnino nam je priskrbel svojega Sina, zato so nam odpuščeni grehi (Janez 3:16). Imamo kraljestveno upanje na ,nova nebesa in novo zemljo, v katerih prebiva pravičnost‘ (2. Petrov 3:13). Imamo odlično družbo sokristjanov (Rimljanom 1:11, 12, EI). Imamo čast in blagoslov, da smo njegove Priče (Izaija 43:10-12). Imamo pa tudi dragoceno prednost, da lahko molimo (Matevž 6:9-13). Zares, veliko razlogov imamo, da se zahvaljujemo Jehovu!
Kako vse lahko hvalimo Jehova
3. Kako vse lahko hvalimo Jehova in se mu zahvaljujemo?
3 Kako lahko hvalimo Jehova in se mu zahvaljujemo, kot njegovi predani služabniki? To lahko storimo s sodelovanjem v krščanski službi: s pričevanjem od hiše do hiše, opravljanjem ponovnih obiskov, vodenjem biblijskih poukov in sodelovanjem v pričevanju na ulici. Hvalimo ga lahko s priložnostnim pričevanjem, kadarkoli se za to pojavi priložnost. Hvalimo ga lahko tudi s tankovestnim vedenjem, ter celo s tem, da se spodobno oblačimo in smo urejeni. Jehovove priče so glede tega pogosto pohvaljene kot zgledne. Še več, Jehova lahko hvalimo in se mu zahvalimo tudi z molitvijo (1. letopisov 29:10-13).
4. Kateri je eden od najlepših načinov hvaljenja našega ljubečega nebeškega Očeta?
4 Eden najlepših načinov hvaljenja našega ljubečega nebeškega Očega pa je: poveličevati njega in njegove vrline s spevnimi kraljestvenimi pesmimi. Mnogi glasbeniki in skladatelji se strinjajo, da je človeški glas najlepši glasbeni instrument. Kolikšno zadovoljstvo je poslušati človeški glas povzdignjen v pesem. Zaradi tega so mojstri klasične glasbe pisali opere.
5. Zaradi katerih razlogov naj bi petje kraljestvenih pesmi vzeli resno?
5 Kako mora ob poslušanju človeškega petja uživati Jehova, še posebej kadar to v pesmi izraža hvalo in hvaležnost! Zato naj bi petje kraljestvenih pesmi na vseh naših zborih — občinskih shodih, okrajnih zborih, dnevih posebnega zbora, območnih kongresih in mednarodnih kongresih — vzeli resno. Naša pesmarica je bogata zares veselih melodij, lepote, zaradi katere jo pogosto hvalijo tudi tisti od zunaj. Kolikor bolj srčno pojemo naše kraljestvene pesmi, toliko bolj razveseljujemo druge in koristimo sebi.
Petje hvalnic Jehovu v biblijskih časih
6. Kako so Izraelci izrazili svojo hvaležnost za rešitev pri Rdečem morju?
6 Božja Beseda nam govori, kako zmagoslavno so Mojzes in drugi Izraelci peli, ko so bili pri Rdečem morju rešeni faraonove vojske. Njihova pesem se je začela s temi besedami: »Pel bom GOSPODU, ker se je slavno poveličal: konja in jezdeca njegovega je pahnil v morje. Moč moja in pesem moja je GOSPOD, on mi je postal rešitev. Ta je moj Bog mogočni, slavil ga bom.« (2. Mojzesova 15:1, 2) Lahko si predstavljamo, kako navdušeni in radostni so bili Izraelci, ko so po čudežni rešitvi peli te besede!
7. O katerih drugih pomembnih priložnostih, ko so Izraelci hvalili Jehova s pesmijo, poročajo Hebrejski spisi?
7 V Prvi knjigi Letopisov 16:1, 4-36 beremo, kako so hvalili Jehova s petjem in igranjem na glasbene instrumente, ko je David prinesel skrinjo v Jeruzalem. To je bil zares vesel dogodek. Tudi ko je kralj Salomon posvetil tempelj v Jeruzalemu, so ob spremljavi instrumentalne glasbe peli hvalnice Jehovu. V Drugi knjigi Letopisov 5:13, 14 beremo: »Zgodi se torej, ko so trobentači in pevci bili kakor eden, da bi se slišal le eden glas v proslavo in zahvalo GOSPODA, in ko so povzdignili glas svoj s trobentami, cimbali in drugimi godali in hvalili GOSPODA, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova: tedaj se je hiša, hiša GOSPODOVA, napolnila z oblakom, da niso mogli duhovniki stati, da bi opravljali službo, spričo oblaka, zakaj slava GOSPODOVA je napolnila hišo Božjo.« Kaj nam to pove? Da je Jehova te ubrane hvalnice poslušal in so mu bile po volji, kar je pokazal s tem nadnaravnim oblakom. Kasneje, v dneh Nehemija, pa se je ob otvoritvi jeruzalemskega obzidja razlegalo petje kar dveh zborov (Nehemija 12:27-42).
8. Kaj kaže, da so Izraelci petje vzeli resno?
8 Petje je bilo tako pomemben del tempeljskega čaščenja, da je bilo kar 4000 levitov izbranih za služenje Jehovu z glasbili (1. letopisov 23:4, 5). Ti so spremljali pevce. Glasba, posebej še petje, je zavzemala pomembno mesto v čaščenju, ne le zato da Izraelcem vcepi težje stvari zakona, temveč zato, da v njih vzbudi pravi duh za čaščenje. Pomagala jim je navdušeno častiti Jehova. Poglejte, kakšne podrobne priprave so ji bile namenjene in kakšna pozornost ji je bila posvečena: »Bilo je pa njih število z njihovimi brati vred, ki so bili izurjeni v petju za Gospoda, sami izvedenci [EI], dvesto oseminosemdeset.« (1. letopisov 25:7) Pomislite, kako resno so vzeli petje hvalnic Jehovu. V petju so bili izurjeni, bili so izvedenci!
9. Kakšen poudarek dajo petju Krščanski grški spisi?
9 Kako pa je bilo v prvem stoletju našega štetja? Jezus je v noči, ko je bil izdan in ga je težilo toliko stvari, vseeno čutil potrebo, da praznovanje pashe in ustanovitev svečanosti v spomin na svojo smrt, sklene s petjem hvalnic Jehovu (Matevž 26:30). Prav tako lahko beremo, kako sta Pavel in Sila »okoli polnoči«, potem ko so ju pretepli in zaprli, »molila in pela Bogu hvalnice, drugi jetniki pa so ju poslušali« (Apostolska dela 16:25, EI).
Petje hvalnic je pomemben del našega čaščenja
10. S katerimi zapovedmi nam Božja Beseda naroča, naj Boga hvalimo s pesmijo?
10 Ali morda mislite, da petje kraljestvenih pesmi ni tako zelo pomembno, da bi se mu morali iz vsega srca posvečati? Če da, ali ne bi potem morali še enkrat razmisliti o tem, še posebno, ker vemo, kako pomembno je petje hvalnic za Boga Jehova in Jezusa Kristusa? Božja Beseda je namreč polna zapovedi, naj hvalimo Jehova in mu pojemo hvalnice! V Izaiju 42:10 na primer beremo: »Pojte GOSPODU novo pesem, hvalo njegovo od konca zemlje vi, ki se vozite po morju, in vse, kar je v njem, otoki in njih prebivalci!« (Poglejte še Psalm 96:1; 98:1.)
11. Kakšen opomin nam glede petja daje apostol Pavel?
11 Apostol Pavel je vedel, da nas petje lahko opogumi, zato nas je na to spomnil kar dvakrat. V Listu Efežanom 5:18, 19 beremo: »Napolnjujte se z Duhom, govoreč med seboj v psalmih, slavospevih in pesmih duhovnih, pojoč in citrajoč s srcem svojim Gospodu.« V Listu Kološanom 3:16 pa beremo: »Beseda Kristusova prebivaj v vas obilno z vso modrostjo; učite in opominjajte se med seboj s psalmi in hvalospevi in pesmami duhovnimi, v milosti pojoč v srcu svojem Bogu.«
12. Kateri zgledi kažejo, da nam naše pesmi pomagajo pri učenju in opominjanju drug drugega?
12 Bodimo pozorni, da je Pavel v obeh primerih večkrat ponovil priporočila o petju, ko je omenil ,psalme, hvalospeve, duhovne pesmi in petje s svojim srcem‘. Svoj opomin Kološanom je začel s tem, ko je rekel, da se bomo tako lahko ,učili in opominjali med seboj’. In to tudi delamo, kar se lahko vidi že iz naslovov naših pesmi; naj jih naštejemo le nekaj: Stvarstvo hvali Jehova! (številka 5), Bodimo stanovitni! (številka 10), Veselite se upanja v Kraljestvo! (številka 16), Ne bojte se jih! (številka 27), Hvalospev Jehovu, našemu Bogu! (številka 100).
13. Kako »zvesti in preudarni suženj« (NW) kaže, da je petje pomemben del našega čaščenja?
13 Skladno s temi zapovedmi je »zvesti in preudarni suženj« (NW) uredil tako, da se naša srečanja — občinski shodi, okrajni zbori, dnevi posebnih zborov, območni kongresi in mednarodni kongresi — začnejo in končajo s petjem kraljestvenih pesmi (Matevž 24:45). Poleg tega pa so na teh srečanjih pesmi na sporedu tudi med programom. Ker se naši shodi običajno začnejo s petjem kraljestvenih pesmi, ali naj ne bi zato bili pozorni na to, da pridemo pravočasno, dovolj zgodaj, da sodelujemo pri tem delu našega čaščenja? In ker se shodi končajo s petjem, ali naj ne bi zato ostali vse do sklepne pesmi in molitve, ki je takoj za pesmijo?
14. Katere zglede izbiranja ustreznih pesmi za naše programe imamo?
14 Pesmi na naših shodih so skrbno izbrane, tako da se ujemajo s programom. Na območnem kongresu Božji pouk, leta 1993, je na primer pesem številka 191, ,Spoznaj resnico‘, ki spodbuja kristjane, naj se borijo proti Satanu, svetu in padlemu mesu, sledila takoj za tremi govori, ki so razpravljali o teh sovražnikih. Prav tako je pesem številka 164, ,Otroci, dragocen dar Božji‘, v kateri je obilje nasvetov staršem, sledila takoj za govorom, ki je osvetlil starševske obveznosti pri vzgoji otrok. Pesem številka 70, ,Kakor Jeremija‘, pa je bila uvod v serijo govorov, ki so temeljili na Jeremijevih prerokbah. Simpoziju, ki je govoril o različnih oblikah naše kraljestvene službe, pa je sledila pesem na to temo, številka 156, ,Hočem‘. Enaka skrb se kaže tudi pri izboru pesmi za preučevanje Stražnega stolpa, službeni shod in teokratično šolo oznanjevanja. Zato bi tudi starešine morali, kadar imajo javni govor in določajo pesem, s katero se bo začel program, izbrati pesem, ki ustreza temi njihovega govora.
15. Kako lahko predsedujoči shoda spodbudi cenjenje do pesmi, ki se bo zapela?
15 Predsedujoči lahko, ko napoveduje pesem, ki se bo pela, vzbudi pri občini cenjenje do nje tako, da pove njen naslov oziroma njeno temo. Saj ne pojemo o številkah, temveč o svetopisemskih temah. Da bi občina še bolj cenila kraljestvene pesmi, je dobro, če omeni pod naslovom navedeni svetopisemski stavek. Primerne so lahko tudi pripombe, na primer, naj se pesem zapoje srčno.
S petjem kažimo cenjenje za Jehovovo dobroto
16. Kako lahko pojemo iz vsega srca?
16 Besedila naših pesmi so pomenljiva, zato se moramo pri petju osrediniti na besede. Peti jih želimo iz vsega srca. Nekatere, denimo te, ki pojejo o ljubezni, sadu Božjega duha, so prisrčne (Galatom 5:22). Te pojemo z močjo in toplino. Druge so vesele in prizadevajmo si jih peti veselo. Zopet druge so živahne koračnice, zato naj bi jih peli z navdušenjem in močno samozavestjo. Pri teokratični šoli oznanjevanja, se nam svetuje, naj bi predstavitve povedali s toplino, občutkom in navdušenjem. Tako peti naše pesmi, pa je celo še bolj pomembno.
17. a) Kakšno karanje so prejeli nezvesti Izraelci, pa ga mi ne želimo biti deležni zaradi našega petja? b) Kakšni so rezultati, če v pesmi vsebovana svarila vzamemo resno?
17 Če med petjem naših kraljestvenih pesmi mislimo na druge stvari ter zato ne dojamemo povsem pomena besed, ali nismo tedaj podobni nezvestim Izraelcem, ki so bili pokarani, ker so s svojimi usti sicer hvalili Boga, njihovo srce pa je bilo daleč od njega (Matevž 15:8)? Mi pa ne želimo biti pokarani zaradi načina petja kraljestvenih pesmi, ali ne? Če s petjem kažemo cenjenje naših kraljestvenih pesmi, ne bomo s tem spodbujali le sebe, temveč tudi tiste poleg nas, tudi mlade. Da, če bi vsi, ki v kraljestvenih dvoranah pojejo, vzeli resno v pesmi vsebovana svarila, bi jih to močno spodbudilo k vnetosti za službo in ogibanju zank slabih početij.
18. Kako je petje kraljestvenih pesmi vplivalo na neko ženo?
18 Naše petje kraljestvenih pesmi vedno znova navduši tudi tiste od zunaj. Stražni stolp je nekoč objavil tole: »[Naše] petje lahko komu celo pomaga, da spozna Boga Jehova. To kaže doživljaj ženske, ki se je krstila na zboru Božja zmaga na Yankee stadionu (New York city) 1973. leta. Krajevno kraljestveno dvorano je prvič obiskala kar sama in bila prisotna na obeh shodih. Občina je pela pesem [. . .] ,Upri oči v nagrado‘; nad besedilom in načinom petja je bila tako navdušena, da je sklenila, da je to kraj, kjer želi biti. Stopila je k enemu od Prič in ga zaprosila za biblijski pouk. Napredovala je in postala krščanska Jehovova priča.«
19. Katera končna spodbuda, naj iz vsega srca pojemo kraljestvene pesmi, je na voljo?
19 Prisotni na shodih imajo razmeroma malo priložnosti za izražanje svojih občutkov in cenjenja. Toda vsi lahko to, kar čutimo do Jehovove dobrote, izrazimo tako, da iz vsega srca sodelujemo pri petju kraljestvenih pesmi. Poleg tega pa, ali nismo dobre volje, kadar smo skupaj? Torej bi morali z veseljem peti (Jakob 5:13)! Zares, toliko kolikor cenimo Jehovovo dobroto in nezasluženo prijaznost, do te mere bomo tudi iz vse duše peli hvalnice Jehovu.
Kako bi odgovorili?
◻ Katera sta temeljna razloga za hvaljenje Jehova?
◻ Kako vse lahko hvalimo Jehova?
◻ Kateri je eden od najlepših načinov hvaljenja Jehova?
◻ Katere svetopisemske zglede za hvaljenje Jehova s pesmijo imamo?
◻ Kako lahko pokažemo, da cenimo petje naših kraljestvenih pesmi?
[Okvir na strani 11]
Uživajte v teh pesmih!
Nekateri imajo, kot izgleda, pri učenju nekaterih pesmi majhne težave. Vendar pa nekatere občine nimajo večjih problemov s petjem večine od teh pesmi. Morda je pri učenju pesmi, ki sprva zvenijo tuje, treba le malo več naprezanja. Ko pa se občine teh pesmi enkrat naučijo, jih pogosto cenijo bolj kakor tiste, ki pri učenju niso zahtevale toliko naprezanja. In potem jih lahko vsi v občini pojejo samozavestno. Da, v teh pesmih lahko uživajo!
[Okvir na strani 12]
Peti kraljestvene pesmi na družabnih srečanjih
Petje kraljestvenih pesmi naj ne bo omejeno le na kraljestveno dvorano. Pavel in Sila sta pela Jehovu hvalnice kar v zaporu (Dejanja apostolov 16:25). Učenec Jakob pa je rekel: »Je li kdo dobre volje, naj prepeva hvalnice.« (Jakob 5:13, opomba, NW) Na družabnih srečanjih so vsi dobre volje. Zakaj ne bi torej peli kraljestvenih pesmi? Če pa se petje spremlja s klavirjem ali kitaro, je to še posebej prijetno. Sicer pa so kraljestvene pesmi v klavirski izvedbi že na kasetah; mnoge družine Prič imajo album takšnih kaset. Te niso dobre le za spremljavo pri petju, temveč jih je prijetno tudi samo poslušati.
[Slika na strani 8, 9]
Izrael je po rešitvi pri Rdečem morju, izrazil svojo radost s petjem
[Slika na strani 10]
Vesele pesmi so del današnjega krščanskega čaščenja