Povzročitelji zla

BIBLIJSKO pojasnilo o vlogi demonov v ljudskih zadevah odgovarja na temeljna vprašanja o zlu, ki bi sicer ostala neodgovorljiva. Vzemimo na primer izjavo iz International Herald Tribune, o nadaljevanju vojne na Balkanu: »Ekipa raziskovalcev Evropske skupnosti je ugotovila, da so [vojaki] posilili do 20.000 muslimanskih žensk in deklet . . . kot del sistematične politike terorja, da bi ljudi prestrašili, demoralizirali in pregnali z njihovih domov.«

Razprava v reviji Time je skušala stvar pojasniti takole: »Včasih lahko mladeniči v vojni zagrešijo posilstvo, da bi ugodili svojim starešinam, oficirjem, in si tako priborili njihovo odobravanje, podobno kakor želi sin ugoditi očetu. Posilstvo je dokaz zvestobe nasilnosti enote. Mladenič, ki je pripravljen delati ostudnosti, je potlačil svojo vest, da bi se lahko zlil s skupino v njenih nepopustljivih namerah. Svojo vdanost potrdi z zlobnostjo.«

Zakaj pa so ,nepopustljive namere skupine‘ nizkotnejše od vesti njenih članov? Skoraj vsakdo si želi mirno življenje s svojim sosedom. Zakaj torej ljudje med vojno posiljujejo, mučijo in ubijajo druge? Glavni razlog je delovanje demonov.

Razumevanje vloge demonov prinaša tudi rešitev problema, ki ga nekateri imenujejo »problem teologov«. Problem je v tem, kako uskladiti tri trditve: 1. Bog je vsemočen; 2. Bog je ljubeč in dober; in 3. dogajajo se strahote. Nekateri menijo, da je sicer mogoče uskladiti katerikoli dve od teh trditev, nikoli pa vseh treh. Sama Božja beseda daje odgovor, ta odgovor pa vključuje nevidne duhove, povzročitelje zla.

Prvi upornik

Biblija pravi, da je Bog duh (Janez 4:24). Sčasoma je postal Stvarnik milijonov drugih duhovnih bitij, angelskih sinov. Božji služabnik Daniel je v videnju videl stotine milijonov angelov. Vse duhovne osebe, ki jih je Jehova ustvaril, so bile pravične in v skladu z njegovo voljo. (Daniel 7:10; Hebrejcem 1:7)

Kasneje, ko je Bog »postavljal temelje zemlji«, so ti angelski Božji sinovi, ,peli vkup‘ in »radostno ukali« (Job 38:4-7). Toda eden med njimi si je zaželel, da bi čaščenje, ki po pravici pripada samo Stvarniku, pridobil zase. S tem ko se je ta angel uprl Bogu, se je naredil za satana (kar pomeni nasprotnik) in hudiča (kar pomeni obrekovalec). (Primerjaj Ezekiel 28:13-15.)

Satan je v Edenu uporabil kačo, da je govoril prvi ženski, Evi, in jo tako prepričal, da ni ubogala jasne Božje zapovedi, naj ne je sadu od določenega drevesa v vrtu. Zatem se ji je pridružil tudi mož. Tako se je prvi človeški par pridružil angelu v uporu zoper Jehova. (1. Mojzesova 2:17; 3:1-6)

Čeprav se na dogodke v Edenu morda gleda kot na odkrit pouk o poslušnosti, pa je Satan tam postavil pomembni moralni sporni vprašanji. Kot prvo je Satan spodbijal upravičenost Jehovovega načina uveljavljanja vladarstva nad svojimi stvarjenji in da le-to ni njim v dobro. Morda bi ljudje to sami bolje opravljali. Kot drugo pa je Satan podvomil, da bi katero inteligentno stvarjenje ostalo zvesto in zvestovdano Bogu, če poslušnost ne bi prinesla nobenih gmotnih koristi.a

Jasno razumevanje vprašanj, ki so bila postavljena v Edenu, ter poznavanje Jehovovih lastnosti nam pomagata razumeti rešitev »problema teologov«, namreč uskladitve obstoja zla z Božjima lastnostima močjo in ljubeznijo. Jehova ima zares neomejeno moč, je prava poosebitev ljubezni, je pa tudi moder in pravičen. Te svoje štiri lastnosti uveljavlja v popolnem ravnotežju. Zato ni uporabil svoje neustavljive moči in ni prvih treh upornikov uničil takoj. To bi bilo pravično, ne pa nujno tudi modro ali ljubeče. Poleg tega tudi ni kar odpustil in pozabil, kar bi morda po mnenju nekaterih nalagala ljubezen. Storiti tako bi ne bilo ne modro ne pravično.

Potreben je bil čas, da bi se rešila vprašanja, ki jih je zastavil Satan. Da bi se dokazalo, da si lahko ljudje vladajo pravilno, neodvisno od Boga, je bil potreben čas. S tem, ko je Jehova trem upornikom dovolil živeti še naprej, je stvarjenjem omogočil sodelovati v dokazovanju napačnosti Satanove trditve, tako da zvesto služijo Bogu tudi v težkih okoliščinah.b

Jehova je Adamu in Evi jasno rekel, da bosta umrla, če bosta jedla prepovedani sad. In zares sta umrla, čeprav je Satan prepričal Evo, da ne bo. Tudi Satan je obsojen na smrt; medtem pa dalje zapeljuje človeštvo. Biblija pravzaprav pravi: »Ves svet leži v moči hudobnega.« (1. Janezov 5:19, NW; 1. Mojzesova 2:16, 17; 3:4; 5:5)

Upor drugih angelov

Nedolgo za dogodki v Edenu so se uporu zoper Jehovovo vrhovnost pridružili še drugi angeli. Biblija pravi: »Zgodilo se je pa, ko so jeli množiti se ljudje na površju zemlje in so se jim rodile hčere, da so videli sinovi Božji hčere človeške, da so lepe, in so si jemali od vsakršnih žene, katerekoli so si izbrali.« Ti angeli so, povedano drugače, »zapustili lastno domovje [v nebesih]« in prišli na zemljo, se materializirali v človeško obliko in se predali čutnim užitkom z ženskami. (1. Mojzesova 6:1, 2; Juda 6)

Pripoved nadaljuje 1. Mojzesova knjiga 6:4: »Velikani [nefili, NW] so bili na zemlji tiste dni in tudi pozneje, ko so se sinovi Božji shajali s hčerami človeškimi in so jim rodile. To so tisti junaki, ki so bili v starodavnem času, možje preslavni.« Ti hibridni sinovi, ki so jih rodile ženske, spočeli pa angeli, so bili nenavadno močni, »junaki«. Bili so možje nasilja ali nefilím, hebrejska beseda, ki pomeni »tisti, ki drugim prinašajo padec«.

Velja omeniti, da so bili kasneje ti dogodki izraženi v legendah staroveških civilizacij. Na primer 4000 let star babilonski ep opisuje nadčloveška junaštva Gilgameša, mogočnega, nasilnega polboga, čigar »pohota ni [pustila] nobene device za njenega ljubimca«. Naslednji primer, iz grške legende, je nadčloveški Herkules (ali Herakles). Herkules, ki ga je rodila ženska Alkmena, spočel pa bog Zevs, je začel s svojimi nasilnimi pustolovščinami potem, ko je v napadu norosti ubil svojo ženo in otroke. Čeprav so se takšne zgodbe s prenašanjem iz generacije v generacijo precej popačile, pa se ujemajo s tem, kar Biblija govori o nefilih in njihovih upornih angelskih očetih.

Zemlja se je pod vplivom hudobnih angelov in njihovih nadčloveških sinov tako napolnila z nasiljem, da se je Jehova odločil uničiti svet z veliko povodnijo. Nefili so izginili skupaj z vsemi brezbožnimi ljudmi; edini človeški preživelci so bili pravični Noe in njegova družina. (1. Mojzesova 6:11; 7:23)

Vendar pa hudobni angeli niso umrli. Dematerializirali so svoja človeška telesa in se vrnili v duhovno stanje. Zaradi svoje neposlušnosti se niso več smeli pridružiti Božji družini pravičnih angelov; niti si niso smeli več nadeti človeškega telesa, kakor so to storili v Noetovih dneh. Še vedno pa so pod oblastjo ,poglavarja hudih duhov‘, Satana Hudiča, uničevalno vplivali na človeštvo (Matej 9:34, NW; 2. Petrov 2:4; Juda 6).

Sovražniki človeštva

Satan in demoni so že od nekdaj kruti in morilsko naravnani. Satan je na različne načine Jobu odvedel živino in pobil večino njegovih služabnikov. Nato je pobil deset Jobovih otrok, ko je z ,močnim vetrom‘ porušil hišo, v kateri so bili. Potem pa je Satan udaril Joba še s »hudimi tvori od stopal do temena«. (Job 1:7-19; 2:3, 7)

Demoni kažejo podobno zlobno naravnanost. V Jezusovih dneh so ljudem jemali sposobnost govora in vida. Nekega moškega so navedli, da se je bíl s kamenjem, nekega dečka pa so vrgli ob tla in ga ,lomili‘. (Lukež 9:42; Matevž 9:32, 33; 12:22; Marko 5:5)

Poročila z vsega sveta kažejo, da so Satan in demoni zlobni kot še nikoli. Nekatere ljudi napadajo z boleznijo. Druge mučijo tako, da jim kradejo spanec, jih tlačijo z groznimi sanjami ali jih spolno zlorabljajo. Spet druge pehajo v blaznost ali jih napeljujejo k umorom in samomorom.

Kako dolgo jim bo še dopuščeno delovati?

Satanu in demonom ne bo večno dopuščeno delovati. Jehova ima tehten razlog, da jim dopušča obstoj vse do naših dni. Toda sedaj so jim ure že štete. Že v začetku tega stoletja je bil narejen pomemben korak, ki je omejil področje njihovega delovanja. Knjiga Razodetja pojasnjuje: »In nastala je vojska v nebesih: Mihael [obujeni Jezus Kristus] in angeli njegovi so se vojskovali zoper zmaja [Satana]. In zmaj se je vojskoval in angeli njegovi, a niso zmogli; tudi njih mesto se ni več našlo v nebesih. In vržen je bil zmaj veliki, kača stara, ki se imenuje Hudič in Satan, ki zapeljava vesoljni svet, vržen je bil na zemljo, in angeli njegovi so bili vrženi z njim.« (Razodetje 12:7-9)

Kakšen je bil rezultat? Pripoved nadaljuje: »Zato veselite se, nebesa in kateri stanujete v njih! Gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa.« (Razodetje 12:12)

Satan in njegovi klečeplazci so v svoji jezi odločni, da do svojega skorajšnjega konca povzročijo kar največ gorja. V tem stoletju sta bili dve svetovni vojni in od konca druge svetovne vojne še prek 150 manjših vojn. Našemu besednjaku so se pridružili naslednji izrazi, ki odsevajo nasilje te generacije: »bakteriološka vojna«, »holokavst«, »polja smrti«, »posiljevalska taborišča«, »množični morilci« in »atomska bomba«. Vse polno je vesti o mamilih, umorih, podtaknjenih bombah, psihopatskem kanibalizmu, pokolih, lakoti in mučenju.

Dobra novica je ta, da so vse te stvari le začasne. V bližnji prihodnosti bo Bog ponovno nastopil zoper Satana in demone. Apostol Janez v opisu videnja, ki mu ga je dal Bog, pravi: »In videl sem angela iti doli iz nebes, imajočega ključ od brezna in verigo veliko na roki svoji. In zgrabi zmaja, staro kačo, ki je hudič in satan; in zveže ga za tisoč let in ga vrže v brezno in zapre in zapečati nad njim, da ne zapeljuje več narodov, dokler se ne izpolni tisoč let.« (Razodetje 20:1-3)

Zatem bodo Hudič in demoni ,izpuščeni za malo časa‘, nakar bodo za vedno uničeni (Razodetje 20:3, 10). Kako čudovit čas bo to! Ker bodo Satan in demoni za vedno odstranjeni, bo Jehova »vse v vsem«. Vsakdo se bo lahko zares ,radoval v obilosti miru‘. (1. Korinčanom 15:28; Psalm 37:11)

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 7]

Ali bi lahko bil človek sam odgovoren za takšne stvari, ali pa nosi krivdo tudi zlovešča, nevidna sila?

[Vir slike]

Goreči naftni vrelci v Kuvajtu leta 1991: Chamussy/Sipa Press

[Slika na strani 7]

Kako čudovit čas bo to, ko demoni ne bodo več nadlegovali človeštva