Srečni so ponižni
»Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost.« (1. PETROV 5:5)
1., 2. Kako je Jezus v govoru na gori povezal srečo s ponižnostjo?
ALI je sreča povezana s ponižnostjo? V svoji najznamenitejši pridigi je Jezus Kristus največji človek, kar jih je kdaj živelo, opisal devet sreč ali blagrov (Matevž 5:1-12). Ali je Jezus srečo povezal s ponižnostjo? Da, saj je ponižnost vključena v številne sreče, o katerih je govoril. Potrebno je biti ponižen, da bi se na primer zavedali svojih duhovnih potreb. Le ponižni hlepijo po pravičnosti. Ponosni niso krotki in usmiljeni, niti niso tvorci miru.
2 Ponižni so srečni zato, ker je prav in pošteno biti ponižen. Še več, ponižni so srečni zato, ker je modro biti ponižen; to prispeva k dobrim odnosom z Bogom Jehovom in sokristjani. Poleg tega pa so ponižni ljudje srečni zato, ker je ponižnost odraz njihove ljubezni.
3. Zakaj nas poštenost zavezuje, da smo ponižni?
3 Zakaj poštenost od nas zahteva ponižnost? V prvi vrsti zato, ker smo vsi podedovali nepopolnost in delamo napake. Apostol Pavel je o sebi rekel: »Vem, da ne prebiva v meni, to je, v mojem mesu, dobro. Hoteti dobro, to je pač pri meni ali izvrševati dobro, tega ni.« (Rimljanom 7:18) Pač, vsi smo se pregrešili in nimamo slave Božje (Rimljanom 3:23). Odkritosrčnost nas bo odvračala od ponosa. Za priznanje napake je potrebna ponižnost, poštenost pa nam bo pomagala sprejeti grajo, kadar storimo napako. Ker ne dosegamo vsega, k čemur si prizadevamo, imamo vse razloge, da smo ponižni.
4. Kateri prepričljiv razlog za ponižnost dobimo v Prvem listu Korinčanom 4:7?
4 Apostol Pavel je navedel še en razlog, zakaj bi nas poštenost morala delati ponižne. Pravi: »Kdo je, ki te odlikuje? kaj pa imaš, česar nisi prejel? če si pa tudi prejel, kaj se hvališ, kakor da nisi prejel?« (1. Korinčanom 4:7) Nobenega dvoma ni, da ne bi bili pošteni, če bi prevzemali slavo nase, bili ponosni na svoje imetje, zmožnosti ali pridobitve. Poštenost prispeva k čisti vesti pred Bogom, da bi lahko ,pošteno živeli in ravnali v vsem‘ (Hebrejcem 13:18).
5. Kako nam bo poštenost pomagala, ko bomo naredili napako?
5 Poštenost nam pomaga, da smo ponižni, kadar storimo napako. Naredila nas bo bolj sprejemljive za grajo, namesto da se opravičujemo ali zvračamo krivdo na drugega. Tako je Adam krivil Evo, za razliko od Davida, ki ni krivil Batsebe in ni rekel: ,Ne bi se smela kopati na tako vidnem mestu. Nisem se mogel ogniti skušnjavi.‘ (1. Mojzesova 3:12; 2. Samuelova 11:2-4) Zares lahko rečemo, da nam po eni strani poštenost pomaga biti ponižen; po drugi pa nam ponižnost pomaga biti pošten.
Vera v Jehova nam pomaga biti ponižen
6., 7. Kako nam vera v Boga pomaga, da smo ponižni?
6 Tudi vera v Jehova nam bo pomagala biti ponižen. Če bomo v resnici upoštevali, kako velik je Stvarnik, Gospodar vesoljstva, nas bo to varovalo pred tem, da bi si pripisovali preveliko pomembnost. Kako dobro nas na to opozarja prerok Izaija! V Izaiju 40:15, 22 beremo: »Glej, narodi so kakor kapljica v vedru in se čislajo kakor prašek na tehtničnem torilu . . . On je, ki stoluje nad zemlje okrožjem, in prebivalci njeni so kakor kobilice.«
7 Vera v Jehova nam bo pomagala tudi, ko menimo, da se nam godi krivica. Zaradi tega ne bomo v skrbeh, ampak bomo ponižno čakali na Jehova, k čemur nas poziva psalmist v Psalmu 37:1-3, 8, 9. Apostol Pavel pravi enako: »Ne maščujte se sami, ljubljeni, temuč dajte mesta jezi Božji; kajti pisano je: ,Moje je maščevanje, jaz povrnem, govori Gospod‘.« (Rimljanom 12:19)
Ponižnost — pot modrosti
8. Zakaj ponižnost prispeva k dobrim odnosom z Jehovom?
8 Mnogo je razlogov za trditev, da je ponižnost pot modrosti. Eden je, kot smo že dejali, da prispeva k dobremu odnosu z našim Tvorcem. Božja beseda v Knjigi pregovorov 16:5 naravnost pove: »Gnusoba je GOSPODU vsak prevzetni v srcu.« V Knjigi pregovorov 16:18 tudi beremo: »Pred pogubo prevzetnost in pred padcem napuh.« Prej ali slej ponosne zadene bolečina. Enostavno ne more biti drugače, saj v Prvem Petrovem listu 5:5 beremo: »Vsi pa si opašite ponižnost, da služite drug drugemu, ker ,Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost‘.« Isto misel posreduje Jezusova prispodoba o farizeju in cestninarju, ko sta molila. Za bolj poštenega se je izkazal cestninar. (Lukež 18:9-14)
9. Kako nam ponižnost pomaga v času nadlog?
9 Ponižnost je pot modrosti zato, ker nam pomaga, da laže sledimo nasvetu iz Jakobovega lista 4:7: »Podložni torej bodite Bogu.« Če smo ponižni, se ne bomo upirali, ko bo Jehova dovolil, da trpimo nadloge. Zmožni bomo vztrajati in se zadovoljiti s svojimi okoliščinami. Ponosen človek je nezadovoljen, hoče vedno več in se v kritičnih okoliščinah upira. Po drugi strani pa ponižen človek, tako kot Job, trpi nadloge in preizkušnje. Job je utrpel izgubo vsega imetja, napadla ga je mučna bolezen, nato pa mu je žena še svetovala, naj vendar ponosno dvigne glavo, rekoč: »Odpovej se Bogu in umri!« Kako se je odzval? Biblijski zapis pravi: »On pa ji reče: Govoriš kakor nespametne ženske. Dobro smo li sprejeli od Boga, a ne sprejmemo naj tudi hudega? Pri vsem tem ni grešil Job z ustnicami svojimi.« (Job 2:9, 10) Ker je bil Job ponižen, se ni upiral, ampak se je modro uklonil vsemu, kar je Jehova dovolil, da je prišlo nadenj. Končno pa je prejel bogato nagrado. (Job 42:10-16; Jakob 5:11)
Ponižnost prispeva k dobrim medsebojnim odnosom
10. Kako ponižnost izboljšuje naše odnose s sokristjani?
10 Ponižnost je pot modrosti zato, ker prispeva k dobrim odnosom s sokristjani. Apostol Pavel nam dobro svetuje: »Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe. Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge.« (Filipljanom 2:3, 4, EI) Ponižnost nas bo modro varovala pred tem, da bi z drugimi tekmovali ali jih skušali zasenčiti. Takšno stališče ustvarja težave nam in sokristjanom.
11. Zakaj nam lahko ponižnost pomaga, da ne delamo napak?
11 Ponižnost nam bo vedno znova pomagala, da ne bomo delali napak. Kako? Varovala nas bo pred preveliko samozavestjo. Raje bomo prisluhnili Pavlovemu nasvetu iz Prvega lista Korinčanom 10:12: »Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.« Ponosna oseba je preveč samozavestna, zato hitreje naredi napako pod vplivom zunanjih dejavnikov ali lastnih slabosti.
12. Katero svetopisemsko zahtevo nam bo pomagala izpolniti ponižnost?
12 Ponižnost nam bo pomagala, da bomo zadostili zahtevi po pokornosti. List Efežanom 5:21 svetuje: »Pokorni bodite drug drugemu v strahu Kristusovem.« Ali ni res, da bi morali biti mi vsi pokorni? Otroci morajo biti pokorni staršem, žene možem, možje Kristusu (1. Korinčanom 11:3; Efežanom 5:22; 6:1) Tudi v krščanski občini morajo biti vsi, tudi pomočniki, pokorni starešinam. Ali ni res tudi, da so starešine pokorni zvestemu razredu sužnja, še zlasti okrajnemu nadzorniku, kot njegovemu predstavniku? Pa tudi okrajni nadzornik mora biti pokoren območnemu nadzorniku, ta pa odboru podružnice v deželi, kjer služi. Kaj pa člani podružničnega odbora? Morajo biti »pokorni . . . drug drugemu« pa tudi upravnemu organu, predstavniku zvestega in preudarnega sužnja, ki pa je odgovoren Jezusu, ustoličenemu Kralju (Matej 24:45-47, NW). Kot vsako starešinstvo morajo tudi člani upravnega organa spoštovati mnenja drugih. Nekdo na primer meni, da ima dobro zamisel. Toda če se z njegovim predlogom ne strinja zadostno število drugih članov, bo moral predlog umakniti. Resnično, vsi moramo biti ponižni, saj smo vsi nekomu pokorni.
13., 14. a) V kakšnih okoliščinah nam bo ponižnost še zlasti pomagala? b) Kakšen zgled glede sprejemanja nasvetov je dal Peter?
13 V ponižnosti je še posebej videti pot modrosti zato, ker nas naredi bolj pripravljene sprejeti nasvet in karanje. Vsakdo je včasih potreben pouka, zato je dobro prisluhniti nasvetu iz Knjige pregovorov 19:20: »Poslušaj svet in sprejmi pouk, da bodeš moder v prihodnosti.« Dobro je bilo ugotovljeno, da se ponižni ne bodo čutili prizadete, ko bodo deležni graje ali pouka. Apostol Pavel v Listu Hebrejcem 12:4-11 svetuje, kako modro je, če se ponižno podredimo pouku. Le tako lahko pričakujemo, da bomo v prihodnosti hodili po poti modrosti, v zameno pa dobili nagrado večnega življenja. Kako srečen izid bo to!
14 V zvezi s tem moramo opozoriti na zgled apostola Petra. Apostol Pavel mu je dal resen nasvet, kot je razvidno iz poročila v Listu Galatom 2:14: »Ko sem videl, da ne hodijo prav po resnici evangelija, sem rekel Kefu [Petru] pred vsemi: Če ti, ki si Jud, poganski živiš in ne judovski, zakaj siliš pogane, da žive judovski?« Ali je bil apostol Peter užaljen? Ne preveč, če sploh, kot je razvidno iz njegove kasnejše omembe ,ljubljenega brata našega Pavla‘ v Drugem Petrovem listu 3:15, 16.
15. Kakšna povezava je med ponižnostjo in srečo?
15 Potem je tu še samozadostnost, zadovoljnost. Srečni ne moremo biti, če smo nezadovoljni s svojimi življenjskimi razmerami, prednostmi, blagoslovi. Ponižen kristjan razmišlja: »Če Bog to dovoljuje, potem to lahko prenesem,« kar je pravzaprav rekel apostol Pavel v Prvem listu Korinčanom 10:13: »Ni vas nobena izkušnjava zadela razen take, ki jo more človek prenesti; zvest pa je Bog, ki vam ne da biti izkušanim nad vašo moč, temuč stori z izkušnjavo tudi izhod iz nje, da jo morete prenesti.« Ponovno lahko vidimo, kako je ponižnost pot modrosti, saj nam pomaga biti vesel, ne glede na to, kaj bi nas doletelo.
Ljubezen nam pomaga, da smo ponižni
16., 17. a) Kateri svetopisemski zgled osvetljuje največjo lastnost, ki nam pomaga, da smo ponižni? b) Kateri posvetni zgled to ravno tako ponazarja?
16 Nesebična ljubezen, agápe, nam bo bolj kot karkoli pomagala, da smo ponižni. Zakaj je Jezus lahko tako ponižno prenesel izkušnjo mučilnega kola, o čemer je Pavel pisal Filipljanom (Filipljanom 2:5-8)? Zakaj ni premišljeval o tem, da bi bil enak Bogu? Zato, ker ,ljubi Očeta‘, kot je sam rekel (Janez 14:31). To je tudi razlog, da vedno slavi in časti Jehova, svojega nebeškega Očeta. Tako je ob neki drugi priložnosti poudaril, da je dober le njegov nebeški Oče (Lukež 18:18, 19).
17 To misel ponazarja pripetljaj iz življenja enega zgodnjih ameriških pesnikov, Johna Greenleafa Whittierja. Kot otrok je bil zaljubljen v neko deklico, ki je na pravopisnem tekmovanju besedo črkovala pravilno, on pa narobe. Zaradi tega se je počutila zelo neprijetno. Zakaj? Pesnik se spominja, da je dejala: »Oprosti, da sem črkovala to besedo. Nočem biti boljša od tebe . . . ker te imam rada.« Če imamo torej nekoga radi, bomo hoteli, da je nad in ne pod nami, saj je ljubezen ponižna.
18. Na kateri svetopisemski nasvet nam bo pomagala paziti ponižnost?
18 To je dober nauk za vse kristjane, zlasti za brate. Ali se bomo veselili tega, da je kakšno posebno službeno prednost dobil naš brat in ne mi, ali pa bomo ob tem rahlo ljubosumni in nevoščljivi? Če zares ljubimo svojega brata, nas bo razveselilo, da je dobil takšno posebno nalogo ali priznanje oziroma prednostno službo. Da, ponižnost nam bo olajšala upoštevati nasvet: »Tekmujte v medsebojnem spoštovanju.« (Rimljanom 12:10, EI) Neki drug prevod se glasi: »Cenite drug drugega više od sebe.« (New International Version) Apostol Pavel pa nam svetuje: »Po ljubezni služite drug drugemu.« (Galatom 5:13) Če imamo torej ljubezen, nas bo veselilo, da smo lahko uslužni do naših bratov, jim služimo, dajemo prednost njihovim interesom in blaginji, ne pa svojim željam, to pa zahteva ponižnost. Ponižnost nas bo tudi varovala pred širokoustenjem, kar bi pri drugih zbujalo duh ljubosumnosti in nevoščljivosti. Pavel je pisal, da se »ljubezen . . . ne hvali, se ne napihuje«. Zakaj ne? Zato, ker za hvalisanjem in napihovanjem stoji sebičnost in samoljubje, ljubezen pa je bistvo nesebičnosti. (1. Korinčanom 13:4)
19. Kateri svetopisemski zgledi ponazarjajo, kako hodita ponižnost in ljubezen enako z roko v roki, kot ponos in sebičnost?
19 Davidov odnos do kralja Savla in njegovega sina Jonatana je izrazit zgled tega, kako si ljubezen in ponižnost podajata roko, enako kot si jih podajata ponos in sebičnost. Zaradi Davidovega uspeha v bitki so Izraelke pele: »Savel je pobil svoj tisoč, a David svojih deset tisoč.« (1. Samuelova 18:7) Savel je tedaj pričel gojiti morilsko sovraštvo do Davida, saj v njem ni bilo kančka ponižnosti, bil pa je poln ponosa. Kako drugačnega duha je bil njegov sin Jonatan! Beremo, da je Jonatan ljubil Davida kakor svojo dušo (1. Samuelova 18:1). Kako je torej reagiral Jonatan, ko so dogodki jasno pokazali, da Jehova blagoslavlja Davida in da bo on, ne pa Jonatan, nasledil Savla kot izraelskega kralja? Ali je bil Jonatan ljubosumen in zavisten? Nikakor! Zaradi svoje velike ljubezni do Davida je lahko rekel, kot beremo v Prvi Samuelovi knjigi 23:17: »Ne boj se, zakaj roka Savla, očeta mojega, te ne zaloti, in kraljeval boš nad Izraelom, in jaz bodem prvi pri tebi: to tudi ve Savel, oče moj.« Velika ljubezen do Davida je Jonatana navedla, da je ponižno sprejel to, kar je sprevidel za Božjo voljo, namreč kdo bo nasledil njegovega očeta kot izraelskega kralja.
20. Kako je Jezus pokazal na tesno povezanost med ljubeznijo in ponižnostjo?
20 Povezavo med ljubeznijo in ponižnostjo poudarja tudi dogodek zadnje noči, ki jo je Jezus Kristus preživel skupaj z apostoli preden je umrl. V Janezovem evangeliju 13:1 beremo, da je Jezus »ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je ljubil do konca«. Zatem beremo, da je Jezus kot najnižji služabnik apostolom umil noge. Kako krepak nauk o ponižnosti! (Janez 13:1-11)
21. Če povzamemo, zakaj bi morali biti ponižni?
21 Zares imamo mnogo razlogov, da smo ponižni. Pravilno in pošteno je biti ponižen. To je pot vere. Prispeva k dobremu odnosu z Bogom Jehovom in soverniki. To je pot modrosti. Predvsem pa je pot ljubezni in zares osrečuje.
Kako bi odgovoril?
◻ Kako je poštenost v pomoč ponižnosti?
◻ Zakaj nam vera v Jehova pomaga, da smo ponižni?
◻ Kaj kaže, da je ponižnost pot modrosti?
◻ Zakaj nam ljubezen še posebej pomaga biti ponižen?
[Slika na strani 21]
Job se je ponižno pokoril Jehovu. Ni se ,odpovedal Bogu in umrl‘
[Slika na strani 23]
Peter se je ponižno pokoril, ko mu je Pavel javno svetoval