Zakaj vse več tatvin
RIO DE JANEIRO v nedeljo 18. oktobra 1992. Znameniti plaži Kopakabana in Ipanema sta polni. Nenadoma vdrejo nanju tolpe mladih, ki se medsebojno bojujejo ter ropajo vse, kar najdejo dragocenega pri ljudeh na plaži. Maloštevilni policisti so nemočni. Karioke in turisti podnevi doživljajo nočno moro.
Dejstvo je, da je postala kraja nekaj povsem običajnega. V večjih mestih tatovi ropajo mlade in jih včasih celo ubijejo, samo da pridejo do njihovih teniških copat. Tatovi vdirajo v domove, naj so ljudje doma ali pa ne. Nepoštene hišne pomočnice najprej vohljajo po hiši, kje so shranjene dragocenosti, zatem pa pokradejo nakit in denar ter izginejo. Množice plenijo po trgovinah. Dobro organizirane tolpe celo ugrabljajo ljudi. V Braziliji število ugrabitev stalno narašča. In prav gotovo bi lahko tudi vi, morda celo iz lastnih izkušenj, navedli številne primere, kaj vse se dogaja v vaši okolici. Le zakaj toliko tatvin?
Zakaj ljudje kradejo
Čeprav sta revščina in zasvojenost z mamili glavna razloga za tatvine, na vprašanje ne moremo najti neposrednega odgovora. Nova britanska enciklopedija opaža: »Iskanje enega samega vzroka za kazniva dejanja je bilo večinoma opuščeno kot brezplodno.« Vseeno omenjeno delo namiguje, da so takšni problemi, kot so tatvine, »neposredna posledica občutka ničvrednosti pri mladih ter nezadovoljstva, ker niso deležni gmotnih dobrin in zadovoljstev običajnega življenja«. Da, ker svet na veliko propagira potrošništvo, mnogi ne vidijo druge poti do stvari, ki si jih želijo, kot da jih ukradejo.
Zanimivo, na kaj nas opozarja Svetovna enciklopedija: »V tradicionalnih družbah, kjer so ljudje prepričani, da bodo lahko še dolgo živeli v svojem življenjskem slogu, se število kaznivih dejanj ne spreminja kaj dosti. Večanje števila kaznivih dejanj je opazno v družbah, kjer prihaja do nenadnih sprememb, ki vplivajo na življenje in zaposlitev ljudi, pa tudi na njihovo upanje v prihodnjo blaginjo.« Enciklopedija dodaja: »Mladi se teže zaposlijo. Neumno se jim zdi, da bi opravljali kakšno nizko delo, če pa lahko s tatvinami hitro in razburljivo pridejo do stvari. Prav nič jih ni strah, da jih bodo prijeli, saj tako ali tako nimajo kaj izgubiti.«
Kljub temu mnogi brezposelni ali tisti s slabo plačanim delovnim mestom ne kradejo, čeprav veliko število pisarniških in proizvodnih delavcev v službi krade in to pač jemljejo kot sestavni del svoje plače. Dejstvo je, da je treba za nekatere goljufije biti precej visoko na družbeni lestvici. Ali še niste slišali za škandale politikov, vladnih uradnikov ali poslovnežev, v katerih je šlo za velike vsote denarja? Nobenega dvoma ni, da ne kradejo samo siromašni.
Zapomnimo si tudi, da filmi in televizijski programi pogosto omilijo tatvine (tat je celo junak), kar naredi krajo samo še sprejemljivejšo. Čeprav morda ljudje gledajo takšne stvari za zabavo, se istočasno učijo, kako krasti. Ali se ne pri tem potuhnjeno širi zamisel, da se izplača kaj storiti proti zakonu? Pohlep, lenoba in zamisel, da vsi nekaznovano kradejo, nedvomno prispevajo k vse večjemu številu tatvin. Ne moremo zanikati, da živimo v napovedanih ,nevarnih časih‘, v katerih prevladujeta sebičnost in pohlep po denarju (2. Timoteju 3:1-5).
Ne kradi!
Kljub izkrivljenemu pogledu na vrednote, je izredno pomembno, da ubogamo zapoved: »Kdor je kradel, ne kradi več.« (Efežanom 4:28) Človek, ki previsoko ceni imetje ali užitke, se morda vara s prepričanjem, da je vredno tvegati in kaj ukrasti. V Božjih očeh je tatvina resen prestopek, saj odkriva pomanjkanje ljubezni do bližnjega. Poleg tega lahko celo drobna kraja vodi do tega, da komu zakrkne srce. Kaj pa, če kdo postane znan po nepoštenosti? Kdo bo zaupal tatu? Božja Beseda modro pravi: »Nihče izmed vas naj pa ne trpi kot morilec, ali tat, ali hudodelnik.« (1. Petrov 4:15)
Prav gotovo se tudi vi zgražate nad vse večjim številom tatvin, toda kako naj se z njimi spopadejo ljudje, ki živijo na področjih, kjer so zločini zelo razširjeni? Kako so se nekateri nekdanji tatovi spremenili? Ali se bo svet kdaj otresel kraje? Vabimo vas, da preberete članek »Svet brez tatov«.