Krščanska družina daje na prvo mesto duhovne stvari

»Vsi bodite enega mišljenja, sočutni, bratoljubni, milosrčni, ponižni.« (1. PETROV 3:8)

1. Kakšno svobodo imamo vsi ter kako naša izbira vpliva na našo prihodnost?

KAKO dobro se zgornji biblijski stavek prilega najstarejši človeški ureditvi — družini! In kako pomembno je, da so starši v teh lastnostih zgledni! Njihove pozitivne in negativne lastnosti se namreč navadno odsevajo na otrocih. Vseeno se lahko oblikuje vsak član družine sam. Kristjani lahko izbiramo, ali bomo duhovni ali meseni ljudje. Lahko se odločimo, ali želimo ugajati Bogu ali ne. Naša odločitev nam bo prinesla bodisi blagoslov, večno življenje in mir, bodisi prekletstvo, večno smrt (1. Mojzesova 4:1, 2; Rimljanom 8:5-8; Galatom 5:19-23).

2. a) Kako je Peter pokazal skrb za družino? b) Kaj je duhovnost (glej opombo)?

² Apostolove besede v Prvem Petrovem listu 3:8 neposredno sledijo odličnim nasvetom za žene in može. Peter se je iskreno zanimal za blaginjo krščanskih družin. Vedel je, da je za enotno in povezano družino bistvena močna duhovnost.a Tako je v sedmi vrstici pokazal, da bo med možem in Jehovom nastala duhovna ovira, če mož ne bo upošteval napisanega nasveta. Če mož zanemarja potrebe svoje žene ali z njo neprijazno ravna, bodo njegove molitve ovirane.

Kristus — popoln zgled duhovnosti

3. Kako je Pavel poudaril Kristusov zgled možem?

³ Duhovnost družine je odvisna od dobrega zgleda. Če je mož kristjan, potem je on zgled duhovnih lastnosti; če pa ne, potem običajno mati skuša nositi to odgovornost. Kakor koli že je, Jezus Kristus nam je zapustil popoln zgled v tem. Njegovo vedenje, besede in razmišljanje, vse to je bilo zmeraj spodbudno in osvežilno. Apostol Pavel svoje bralce vedno znova usmerja h Kristusovemu ljubečemu zgledu. Pisal je na primer: »Mož je glava ženi, kakor tudi Kristus glava cerkvi; on je tudi rešitelj telesa. Možje, ljubite žene svoje, kakor je tudi Kristus ljubil cerkev in je samega sebe dal zanjo.« (Efežanom 5:23, 25, 29; Matevž 11:28-30; Kološanom 3:19)

4. Kako zgleden je bil v duhovnosti Jezus?

⁴ Jezus je izjemen zgled duhovnosti ter ljubeznivega, prijaznega in sočutnega poglavarstva. Bil je požrtvovalen, ni si prizanašal. Vedno je slavil Očeta in spoštoval njegovo poglavarstvo. Dal se mu je voditi, zato je lahko rekel: »Jaz ne morem sam od sebe ničesar delati. Kakor slišim, tako sodim, in sodba moja je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tega, ki me je poslal.« »Ničesar ne delam sam od sebe, ampak govorim to, kar me je naučil Oče.« (Janez 5:30; 8:28, EI; 1. Korinčanom 11:3)

5. Kakšen zgled lahko opazijo možje v Jezusovi skrbi za učence?

⁵ Kaj to pomeni za može? Da se morajo v vsem zgledovati po Kristusu, ki se je vedno pokoraval svojemu očetu. Kakor je Jehova priskrbel hrano vsem življenjskim oblikam na zemlji, tako je Jezus pripravil hrano svojim sledilcem. Ni zanemarjal njihovih osnovnih gmotnih potreb. Njegova čudeža, ko je nahranil 5000 oziroma 4000 ljudi, dokazujeta njegovo skrb in čut odgovornosti (Marko 6:35-44; 8:1-9). Tudi danes odgovorni poglavarji družin skrbijo za telesne potrebe svojih domačih. Ali pa je s tem njihove odgovornosti že konec (1. Timoteju 5:8)?

6. a) Katere pomembne potrebe družine je potrebno zadovoljiti? b) Kako lahko možje in očetje pokažejo razumevanje?

⁶ Jezus je pokazal, da ima družina še druge, pomembnejše potrebe. To so duhovne in čustvene potrebe (5. Mojzesova 8:3; Matevž 4:4). V družini in v občini medsebojno vplivamo drug na drugega. Zato potrebujemo dobro vodstvo, ki nas bo navedlo, da bomo spodbudni. Pri tem imajo glavno vlogo očetje, če so starešine ali pomočniki, pa še toliko bolj. Tudi starši samohranilci potrebujejo takšne lastnosti, ko pomagajo svojim otrokom. Starši morajo razumeti ne le tisto, kar kateri družinski član pove, marveč tudi tisto, kar je ostalo neizgovorjeno. To zahteva preudarnost, čas in potrpljenje. Peter je med drugim tudi zaradi tega naročil možem, naj bodo do žen obzirni in z njimi živijo po spoznanju (1. Timoteju 3:4, 5, 12; 1. Petrov 3:7).

Ogibati se nevarnosti

7., 8. a) Kako se lahko družina ogne duhovni nesreči? b) Kaj je pri krščanski poti poleg dobrega začetka še potrebno (Matevž 24:13)?

⁷ Zakaj je tako potrebno paziti na duhovnost družine? Za ponazoritev se lahko vprašamo: Zakaj je pomembno, da krmar skrbno pazi na karte, ko vodi ladjo med nevarnimi plitvinami? Avgusta 1992 je jahta Queen Elizabeth 2 (QE2) plula skozi področje nevarnih sipin in čeri, kjer je že marsikateri krmar nápak presodil. Neki domačin je dejal: »Že veliko mornarjev je bilo zaradi tega kraja ob službo.« QE2 je nasedla na čer. To je bila usodna napaka. Poškodovala se je tretjina ladijskega trupa in ladjo so morali za več tednov odvleči na popravilo.

⁸ Podobno lahko družina hitro utrpi duhovno škodo, če njen »krmar« ne pregleduje skrbno karte, Božje besede. Za starešina ali pomočnika lahko to pomeni izgubo prednosti v občini in za druge družinske člane morda resno škodo. Vsak kristjan bi moral paziti, da se ne bi predal duhovni samozadovoljnosti in se zanašal zgolj na nekdanje dobre preučevalne navade in gorečnost. Ni dovolj stopiti na krščansko pot, moramo jo uspešno končati (1. Korinčanom 9:24-27; 1. Timoteju 1:19).

9. a) Kako pomembno je osebno preučevanje? b) S katerimi primernimi vprašanji se lahko preiščemo?

⁹ Da bi se izogibali duhovnih plitvin, čeri in peščin, moramo biti na tekočem z našimi »kartami«, tako da redno preučujemo Božjo besedo. Ne moremo se zanašati le na začetni pouk, ki nas je pripeljal v resnico. Naša duhovnost je odvisna od rednega in uravnovešenega programa preučevanja in oznanjevanja. Ko v občini preučujemo tole številko Stražnega stolpa, se lahko vprašamo: ,Ali sem, oziroma ali smo v družini zares preučili ta članek, pregledali biblijske stavke in razmislili o njihovi uporabi? Ali smo samo podčrtali odgovore? Ali pa smo celo tako nemarni, da članka nismo niti prebrali, preden smo prišli na shod?‘ Pošteni odgovori na ta vprašanja nam lahko dajo misliti in v nas spodbudijo željo, da se popravimo, če je potrebno (Hebrejcem 5:12-14).

10. Zakaj se je potrebno preiskati?

¹⁰ Zakaj se je potrebno tako preiskati? Ker živimo v svetu, kateremu vlada Satanov duh in skuša z mnogimi potuhnjenimi triki spodkopati našo vero v Boga in njegove obljube. Ta svet nas želi tako zaposliti, da ne bi imeli časa skrbeti za duhovne potrebe. Zato se moramo vprašati: ,Ali je moja družina duhovno močna? Ali sem kot roditelj tako odločen, kakor bi moral biti? Ali v družini gojimo duh uma, ki nam pomaga odločati se pravično in zvestovdano (Efežanom 4:23, 24)?‘

11. Kako nam krščanski shodi duhovno koristijo (navedi primer)?

¹¹ Svojo duhovnost moramo krepiti na vsakem shodu. Te dragocene ure v kraljestveni dvorani ali na občinskem preučevanju knjige nas po dolgih urah boja za preživetje v Satanovem sovražnem svetu osvežijo. Kakšna osvežitev je samo preučevanje knjige Največji človek, kar jih je kdaj živelo! Pomaga nam bolje razumeti Jezusa, njegovo življenje in delo. Ko beremo citirane biblijske stavke in raziskujemo, se veliko naučimo iz Jezusovega zgleda (Hebrejcem 12:1-3; 1. Petrov 2:21).

12. Kako oznanjevanje preskuša našo duhovnost?

¹² Odličen preskus naše duhovnosti je krščansko bogoslužje. Da bi kljub pogosto ravnodušnim in nasprotnim sogovornikom vztrajali v vseh vejah pričevanja, moramo imeti pravi nagib, ljubezen do Boga in do bližnjih. Seveda nihče ni rad zavrnjen, to pa se na oznanjevanju lahko zgodi. Zapomniti si moramo, da ljudje s tem zavračajo dobro vest in ne nas kot posameznike. Jezus je rekel: »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil prej kakor vas. Če bi bili od sveta, bi vas svet kot svoje ljubil; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži. . . . Vse to vam bodo delali zaradi mojega imena, ker ne poznajo tistega, ki me je poslal.« (Janez 15:18-21, EI)

Dela so glasnejša od besed

13. Kako lahko en član spodkoplje duhovnost družine?

¹³ Kaj se zgodi, če v družini vsi upoštevajo red in čistočo, eden pa ne? Ob deževnem vremenu vsi pazijo, da ne prinašajo blata v hišo, pozabljivec pa seveda ne. Blatne stopinje povsod pričajo o njegovi nemarnosti ter nalagajo drugim dodatno delo. Ravno tako je z duhovnostjo. Že en sebičnež ali nemarnež lahko omadežuje ugled družine. Vsi v družini, ne le starši, se morajo prizadevati odsevati Kristusovo mišljenje. Kako poživljajoče je, če vsi delajo skupaj z upanjem na večno življenje! Takšna družina je duhovno naravnana (ni pa samopravična). V njej se le redko pojavi duhovna nemarnost (Propovednik 7:16; 1. Petrov 4:1, 2).

14. Kakšne skušnjave po gmotnih rečeh nam nastavlja Satan?

¹⁴ Vsi imamo osnovne potrebe, ki jih moramo zadovoljiti, da vsak dan preživimo (Matevž 6:11, 30-32). Toda naše želje jih velikokrat zasenčijo. Satanov sistem, na primer, ponuja celo paleto novotarij. Če hočemo vedno imeti vse najnovejše, ne bomo nikoli zadovoljni, saj nove reči hitro zastarijo in na trgu se pojavi nov izdelek. Trgovski svet je ustvaril vrtiljak, ki se nikoli ne ustavi. Zapeljuje nas, da bi kopičili vedno več denarja, da bi lahko zadovoljili vse večje želje. To lahko pripelje do ,mnogih nespametnih in škodljivih želja‘, te pa nas zavedejo v neuravnovešeno življenje z vse manj časa za duhovne dejavnosti (1. Timoteju 6:9, 10).

15. V katerem pogledu je zelo pomemben zgled družinskega poglavarja?

¹⁵ Tudi pri tej stvari je zelo pomemben zgled poglavarja krščanske družine. Njegova uravnovešenost glede posvetnih in duhovnih odgovornosti bi morala spodbujati druge družinske člane. Velika škoda je, če zna oče izredno lepo poučevati z besedami, pa sam ne živi po tem, kar uči. Otroci hitro opazijo takšno dvoličnost (po načelu »delaj, kakor ti govorim, ne kakor delam«). Ravno tako starešina ali pomočnik, ki druge spodbuja k oznanjevanju po hišah, sam pa se pri tem le redko pridruži družini, hitro izgubi veljavo tako v družini kakor v občini (1. Korinčanom 15:58; primerjaj Matevž 23:3).

16. Kaj naj se vprašamo?

¹⁶ Zato nam samo koristi, če preiščemo svoje življenje. Ali se tako prizadevamo za posvetni uspeh, da zanemarjamo duhovni napredek? Ali v svetu napredujemo, v občini pa nazadujemo? Spomnimo se Pavlovega nasveta: »Zanesljiva je beseda: Če kdo hrepeni po predstojniški službi, si želi dobro delo.« (1. Timoteju 3:1, EI74) Čut odgovornosti v občini bolje kaže našo duhovnost kakor napredovanje v službi. Biti moramo uravnovešeni in ne smemo dovoliti delodajalcu, da smo mu vedno na voljo, saj smo posvečeni Jehovu in ne njemu (Matevž 6:24; primerjaj Matevž 23:3).

Dobra izmenjava misli spodbuja duhovnost

17. Kako lahko spodbujamo pristno ljubezen v družini?

¹⁷ Milijoni domov so danes samo prenočišča. Kako? Družinski člani pridejo domov le spat in jest, potem pa spet odhitijo. Redkokdaj sedejo za mizo in skupaj užijejo obrok. Družinska idila izginja. Kakšne so posledice? Izmenjava misli je vse bolj šibka, pravih pogovorov ni več. Tako se drug za drugega vse manj zanimajo in na koncu ni več vzajemne skrbi. Če se imamo radi, si vzamemo čas za pogovor in poslušanje. Spodbujamo druge in jim pomagamo. To področje duhovnosti zajema dobro izmenjavo misli med zakoncema ter med starši in otroki.b Zbližanje terja čas in obzirnost, tako bomo lahko delili radosti, izkušnje in težave (1. Korinčanom 13:4-8; Jakob 1:19).

18. a) Kaj največkrat ovira izmenjavo misli? b) Na čem temeljijo dobri odnosi?

¹⁸ Dobra izmenjava misli zahteva čas in trud. Pomeni vzeti si čas, da drug z drugim govorimo in si prisluhnemo. Ena največjih ovir pri tem prizadevanju je aparat, ki jemlje veliko časa in v mnogih domovih zavzema častno mesto: televizija. Ta je izziv: ali ti obvladuješ televizijo ali ona tebe? Če hočeš obvladovati televizijo, moraš biti odločen in imeti močno voljo, da jo izključiš. Tako boš pripomogel k temu, da se boste v družini kot družinski člani ter kot duhovni bratje in sestre zbližali. Dobri odnosi terjajo dobro izmenjavo misli, vzajemno razumevanje, razumevanje potreb in radosti, izraze hvaležnosti za vse dobro, kar je kdo storil za nas. Dober pogovor torej odkrije, da drugih ne jemljemo kot same po sebi umevne (Pregovori 31:28, 29).

19., 20. Kako bomo ravnali, če se zanimamo za vse družinske člane?

¹⁹ Če se v družini zanimamo drug za drugega, tudi za neverne člane, je to velik prispevek k utrjevanju duhovnosti. Tako bomo v družini upoštevali Petrov nasvet: »Slednjič pa, vsi bodite enega mišljenja, sočutni, bratoljubni, milosrčni, ponižni; ne vračajte hudega za hudo ali psovanja za psovanje, ampak rajši blagoslavljajte, kajti za to ste poklicani, da podedujete blagoslov.« (1. Petrov 3:8, 9)

²⁰ Če si prizadevamo za duhovnostjo, lahko imamo Jehovov blagoslov, to pa nam lahko pomaga, da bomo podedovali njegov blagoslov tudi v prihodnosti, ko bomo prejeli darilo večnega življenja na rajski zemlji. V družini pa si lahko še drugače krepimo duhovnost. V naslednjem članku bomo obravnavali koristi skupnega družinskega dela (Lukež 23:43; Razodetje 21:1-4).

[Podčrtne opombe]

Ali se spomniš?

◻ Kaj je duhovnost?

◻ Kako lahko družinski poglavar posnema Kristusa?

◻ Kako se ognemo nevarnostim za svojo duhovnost?

◻ Kaj lahko spodkoplje duhovnost družine?

◻ Zakaj je izmenjava misli pomembna?

[Slika na strani 12]

Obiskovanje občinskega preučevanja knjige duhovno utrjuje družino