Kako točna je biblijska zgodovina

»RESNICO govorim, ne lažem,« je zagotovil biblijski pisatelj svojemu mlademu prijatelju (1. Timoteju 2:7). Takšne izjave v Pavlovih pismih so izziv za biblijske kritike.a Že več kot 19 stoletij je minilo od takrat, ko je Pavel napisal svoja pisma. Vse od tedaj jim ni mogel nihče oporekati, niti dokazati kakršnekoli netočnosti.

Tudi biblijski pisatelj Luka se je zavedal, da mora biti natančen. Napisal je poročilo o Jezusovem življenju in bogoslužju, pa tudi knjigo Dejanja apostolov. ,Vse sem od začetka natančno poizvedel,‘ je zapisal (Luka 1:3, EI).

Pričevanja točnosti

Na začetku 19. stoletja so biblijski kritiki zatrjevali, da Luka ni bil natančen zgodovinar. Trdili so celo, da so si zgodovinsko ozadje Dejanj apostolov izmislili sredi drugega stoletja n.š. O tem je bil prepričan tudi britanski arheolog sir William Mitchell Ramsay, ki pa je po preiskovanju imen in krajev, ki jih omenja Luka, priznal: »Postopoma sem se prepričal, da so različne podrobnosti pripovedi presenetljivo resnične.«

Ko je Ramsay to napisal, je bilo vprašanje Lukove natančnosti še vedno odprto. Šlo je za bližnja mesta Ikonij, Listro in Derbo. Po Luku se je Ikonij razlikoval od Listre in Derbe, ki ju je opisal kot »likaonski mesti« (Dejanja apostolov 14:6). Spremni zemljevid odkriva, da je bila Listra bližje Ikoniju kot Derbi. Ker nekateri staroveški zgodovinarji opisujejo Ikonij kot del Likaonije, so kritiki oporekali Luku, ker ni tako napisal.

Potem je Ramsay leta 1910 v ikonijskih ruševinah našel spomenik, ki je odkril, da so v tem mestu govorili frigijsko in ne likaonsko. »Številni drugi napisi iz Ikonija in njegove okolice potrjujejo dejstvo, da bi lahko po sestavi njenega prebivalstva mesto pripisali Frigiji,« pravi dr. Merrill Unger v svoji knjigi Archaeology and the New Testament. Ikonij Pavlovih dni je bil po svoji kulturi resnično frigijski in drugačen od ,likaonskih mest‘, kjer so ljudje govorili ,likaonsko‘ (Dejanja apostolov 14:6, 11).

Biblijski kritiki Luku oporekajo tudi to, da je mestnim vladarjem v Tesaloniki nadel naslov »politarhi« (Apostolska dela 17:6, podčrtna opomba v Reference Bible). Tega izraza grško slovstvo ne pozna. Potem pa so v tem staroveškem mestu našli obok z imeni mestnih vladarjev. Na njem so bili predstavljeni kot »politarhi«, z isto besedo, ki jo je uporabil že Luka. »Ravno raba tega izraza je dokazala Lukovo natančnost,« pojasnjuje W. E. Vine v svojem Expository Dictionary of Old and New Testament Words.

Lukovo potovanje po morju

Izvedenci za pomorstvo so preiskali podrobnosti brodoloma, ki je opisan v 27. poglavju Dejanj apostolov. Luka pripoveduje, da je veliko ladjo, na katero sta se vkrcala s Pavlom, blizu otočka Kavda zajel močan severovzhodnik, tako da so se mornarji bali, da jih bo zaneslo na nevarne sipine severnoafriške obale (Apostolska dela 27:14, 17, podčrtna opomba v Reference Bible). Izkušeni pomorščaki so skušali ladjo preusmeriti na zahod, stran od Afrike. Ker nevihta ni pojenjala, je ladja navsezadnje nasedla blizu Malte, kar pomeni, da so prepluli 870 kilometrov. Izvedenci za pomorstvo so izračunali, da bi velika ladja potrebovala več kot 13 dni, da bi v nevihti priplula tako daleč. Njihov izračun se ujema z Lukovo pripovedjo, ki pravi da je prišlo do brodoloma na štirinajsti dan (Dejanja apostolov 27:27, 33, 39, 41). Jadralec James Smith je raziskavo podrobnosti Lukovega potovanja po morju sklenil takole: »Gre za pripoved o resničnih dogodkih, ki jih je pisec izkusil na lastni koži. . . . Nihče, niti mornar, ne bi mogel napisati tako skladne pripovedi o morskem potovanju z vsemi podrobnostmi vred, če ne bi bil sam očividec.«

Zaradi takšnih odkritij so nekateri teologi pripravljeni zagovarjati Krščanske grške spise kot točno zgodovino. Kaj pa še starejša zgodovina, ki jo najdemo v Hebrejskih spisih? Mnogi duhovniki so se uklonili sodobni filozofiji ter izjavili, da spisi vsebujejo mite. Bile so dokazane tudi številne podrobnosti iz zgodnjega obdobja biblijske zgodovine, kar je kritike spravilo ob zid. Preglejmo na primer, kaj so odkrili o že zdavnaj pozabljenem asirskem cesarstvu.

[Podčrtne opombe]

[Zemljevid na strani 3]

(For fully formatted text, see publication)

FRIGIJA

LIKAONIJA

Ikonij

Listra

Derba

SREDOZEMSKO MORJE

CIPER