Ali potrebujemo Biblijo
MLADA Rusinja Oksana se je razveselila uličnega prodajalca knjig, ki je v Moskvi ponujal Biblije. Na njenega spremljevalca Johna, ki je prišel iz države, kjer si lahko vsakdo kupi Biblijo, je Oksanino navdušenje naredilo globok vtis. »Čeprav sem ateist, sem ji jo hotel kupiti,« priznava. Oksana sprva še slišati ni hotela za to, na koncu pa je le sprejela Johnovo darilo.
Mnogi si tako kot Oksana silno želijo imeti Biblijo. To še posebej velja za države, kjer je dolgo let ni bilo mogoče kupiti. Izdajatelji te revije se zelo trudijo, da bi zadovoljili povpraševanju po Bibliji v državah nekdanje Sovjetske zveze, pa tudi v drugih predelih sveta. Prvič lahko mnogi ljudje s teh področij neovirano prebirajo Biblijo, pri tem marsikoga pritegne njeno mogočno sporočilo.
Kritiki in dvomljivci
Ravno nasprotno z zgoraj omenjenim pa je Biblija še posebej na severu Evrope potisnjena na knjižno polico, kjer se na njej nabira prah. »Mrtva zgodovina!« pravijo nekateri in pristavljajo: »Pisana je bila za drugačne čase. Ničesar nima opraviti s sodobnim človekom.« Celo vplivni duhovniki so s svojimi javnimi izjavami skušali Biblijo očrniti. Anglikanski nadškof Desmond Tutu je, kot poroča južnoafriški časopis The Star, rekel naslednje: »Nekateri deli Biblije nimajo trajne vrednosti.« Takšne izjave so mnoge navedle na razmišljanje, koliko sploh smejo verjeti Bibliji.
Potreba po vodstvu
Kritiki, pa tudi verniki, morajo priznati, da svet zdaj bolj kot kdajkoli potrebuje učinkovito pomoč. »Če se človek ne bo takoj naučil obvladovati vse hitrejših sprememb glede samega sebe, pa tudi v družbi kot celoti,« je zapisal Alvin Toffler v svoji knjigi Future Shock, »smo obsojeni na množični . . . propad.« To svarilo je bilo napisano pred več kot 20 leti. Videti je, da propad, o katerem je govoril Toffler, doživljamo ravno zdaj.
Zdaj, ko se to stoletje že skoraj izteka, vidimo, da tehnološkemu razvoju in ljudski filozofiji ni uspelo ustvariti stabilnega sveta. Nedavno upanje v novo svetovno ureditev se je sprevrglo v razočaranje in mnogi se borijo le še za vsakdanje preživetje.
Statistika odkriva, da se je ekonomski prepad med bogatimi in revnimi samo še poglobil. Nedavna raziskava kaže, da je 82,7 odstotkov svetovnega bogastva v rokah le 20 odstotkov prebivalcev. Ali nas potem še čudi, da v mnogih državah prevladujejo vojne, lakota, bolezni, nemiri in anarhija? Ljudje so vse bolj razburjeni, ko se spopadajo z vse slabšimi življenjskimi razmerami. Zaradi tega je tudi družina, osnovna celica družbe, pričela razpadati.
Čeprav mnogi tako kot Toffler menijo, da si mora človek sam »postaviti nov, sidru podoben, trden temelj«, pa dogodki dokazujejo, da si ljudje sami ne zmorejo tega ustvariti.
Edina alternativa
Sveto pismo, ki so ga pričeli pisati pred kakšnimi 3500 leti, se v vseh stoletjih ni prav nič spremenilo. Njegova načela so ostala ista. Tako se denimo danes potrjuje resničnost besed iz Jeremija 10:23 in to bolj kot kdajkoli prej: ,Človeku ni v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.‘ Če ljudje ne morejo sami uravnavati svoje poti, kdo jo lahko? Biblija opozarja na edini Vir pravega vodstva: »Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi.« (Izaija 48:17)
Bog Jehova nas na straneh Biblije poučuje, da bi si znali pomagati. Ta knjiga je polna nasvetov, ki nam odkrivajo pot, po kateri naj hodimo. In ti nasveti so primerni tako za naš čas kot za obdobje, ko so bili napisani. V naslednjem članku bomo raziskali, kako praktična je Biblija za sodobne čase. Na različnih področjih, od zdravja do bogastva, družinskega življenja in vedenja, bomo lahko videli, da je Biblija trdna skala v živem pesku današnjega sveta.
[Slika na strani 4]
Biblija je v današnjem nemirnem svetu podobna trdnemu sidru