Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • w93 1. 3. str. 30–31
  • Misijonarji Mikronezije

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Misijonarji Mikronezije
  • Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1993
Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1993
w93 1. 3. str. 30–31

Misijonarji Mikronezije

ČEPRAV so mikronezijski misijonarji ločeni s prostranimi razdaljami navidez neskončnega Tihega oceana, se še vedno uspejo vsako leto zbrati na »družinskem srečanju«. Kje pa se vsi ti evangelisti raztresenih otokov zberejo? Na kraju, ki so ga krajevne oblasti poimenovale Jehovova ulica, na naslovu gvamske podružnice, ki skrbi za njihovo delovanje.

Junija 1992 je v podružnico prispelo 56 misijonarjev. Prišli so na območni kongres Nosilci luči. Ozračje je bilo polno smeha in brezskrbnega kramljanja, obnavljali so stara prijateljstva in vzpostavljali nova. Kot vedno so se za skupinski posnetek razporedili na stopnicah kraljestvene dvorane. Potem pa so se posedli okrog treh dolgih miz na letno misijonarsko pojedino. Tokrat je bil na njej tudi Albert Schroeder, član upravnega organa.

Za mnoge misijonarje je to letno srečanje na Gvamu edina priložnost, da zapustijo svoje majhne tropske domove. In kako majhni so! Otok Ebeye v Marshallovem otočju meri samo 32 hektarjev. Misijonarska domova na otoku Majuro v Marshallovem otočju in dom na Kiribatih v Gilbertovem otočju so postavljeni na dveh dolgih, ozkih atolih, ki merita v širino manj kot 800 metrov. Zato misijonarji kar najbolj izkoristijo razburljivo potovanje na Gvam.

Čeprav oznanjevanje na daljnih tropskih otokih zveni romantično, pa gre za podvig, ki so ga redki sposobni. Zanimivo, da je le 7 od 56 misijonarjev obiskovalo Watchtowerjevo biblično šolo Gilead. Večina je prej pionirala na Havajih ali Filipinih, tako da so že navajeni na tropsko podnebje. Iz svoje domovine so odšli naravnost na dodeljeno misijonarsko področje.

Ker so otočja Mikronezije blizu ekvatorja, morajo misijonarji prenašati zadušljivo vročino in vlago, da pridejo z dobro vestjo do otočanov. Še večji izziv je sporazumevanje. Vsak otok ali otočje ima svoj jezik. Nekateri so še tako neznani, da jih ne najdemo niti v slovarjih. Včasih potrebuje prišlek nekaj let, da se ga nauči gladko govoriti. Da bi ljudem iz teh raznolikih otoških kultur pomagali razumeti Biblijo, gvamska podružnica tiska literaturo v 11 jezikih, od katerih jih 9 govorijo samo v Mikroneziji.

Nekateri otoki so tako osamljeni, da lahko pridemo do njih samo z ladjo. Tolski misijonarski dom v otočju Chuuk (Truk) je postavljen na takšnem otoku. Tamkajšnji misijonarji so odvisni od sončnih celic, ki nekaj ur dnevno poženejo električni tok.

Po vsej Mikroneziji je 14 misijonarskih domov, ki skrbijo za področje velikosti celinskega dela Združenih držav Amerike. Od več kot 400.000 otoških prebivalcev jih 1000 oznanjuje dobro vest. Organizirani so v 20 občinah in treh osamljenih skupinah.

Čeprav so ljudstva Mikronezije na splošno zelo prijateljska, pa krajevni verski običaji in pritiski družine mnoge odvrnejo, da ne sprejmejo resnice o Božjem kraljestvu. Kljub temu, da oznanjevanje napreduje (1000 kraljestvenih oznanjevalcev vodi več kot 2000 biblijskih poukov), so nekatere občine in skupine še vedno majhne. Tako je denimo na Tinianu le pet oznanjevalcev, na Nauru pa sedem. Občine Yap, Kosrae in Rota imajo vsaka manj kot 40 oznanjevalcev. Kljub temu nekateri misijonarji vztrajajo na svojih področjih že več kot 20 let. Velja omeniti, da je vseh 6 misijonarjev na otoku Belau že najmanj 12 let.

Tisti, ki vztrajajo, so zato zelo nagrajeni. Vsak dan se lahko čudijo lepoti Jehovovega stvarstva. Bujni otoki Mikronezije so kot majhni zeleni dragulji raztreseni po modri gladini Tihega oceana. Jate pisanih rib ob kilometrih samotnih obal in koralnih grebenov privabljajo navdušene potapljače k raziskovanju enega najlepših potapljaških področij sveta. Ob koncu vsakega dne je tu še nepozaben pogled na zahod sonca za gladino oceana.

Največja nagrada pa je prednost služenja Jehovu, pripovedovanje ostalim o njegovih čudovitih obljubah za prihodnost. Ker se mikronezijski misijonarji trudijo za to nagrado, spolnjujejo besede iz knjige preroka Izaija 42:12: »Dajo naj slavo GOSPODU in hvalo njegovo naj oznanjajo po otokih.«

[Zemljevid/slika na strani 31]

(Lega besedila — glej publikacijo)

Barrigada, Gvam

Santa Rita, Gvam

Koror, Palav

Truk

Tarava, Kiribati

Kosrae

Ebeye

Marshallovi otoki

Majuro

Kolonia, Ponape

Songsong, Rota

Sajpan

Yap

MIKRONEZIJA

MELANEZIJA

KAROLINI

TIHI OCEAN

FILIPINI

NOVA GVINEJA

EKVATOR

[Slika]

Misijonarsko srečanje na Gvamu junija 1992

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli