Postati nova osebnost v zakonu
»Da se prenovite v duhu svojega mišljenja in oblečete novega človeka.« (EFEŽANOM 4:23, 24, EI)
1. Zakaj zakona ne bi smeli jemati na lahko?
POROKA je eden najresnejših korakov v življenju, zato je ne bi smeli jemati na lahko. Zakaj? Takrat se namreč do smrti izročiš nekemu človeku. To pomeni, da boš vse življenje živel z njim. Da bi se človek razumno odločil, mora znati zrelo razsojati. Treba se je tudi ,oblikovati v novo osebnost‘ (Efežanom 4:23, 24, NW; primerjaj 1. Mojzesovo 24:10-58; Matevž 19:5, 6).
2., 3. a) Kako je mogoče modro izbrati zakonskega tovariša? b) Kaj vse pomeni zakon?
2 Ni pametno hiteti v zakon, čim človeka prevzame močna telesna želja. Potreben je čas, da se razvije zrela osebnost in značaj. S časom si pridobiš tudi izkušnje in znanje, ki ti pomagajo zdravo presojati. Tedaj boš verjetno izbral ustreznejšega tovariša. Španski pregovor pravi: Boljše hoditi sam kot biti slabo poročen. (Pregovori 21:9; Propovednik 5:2)
3 Izbrati pravega tovariša je prvi pogoj za uspešen zakon. Kristjan se mora pri tem ravnati po biblijskih smernicah in ne zgolj po telesni privlačnosti ter pretiranem čustvenem in romantičnem občutju. Poroka je veliko več kakor združenje dveh teles. Združita se dve osebnosti, dvoje družinskih in izobrazbenih preteklosti, morda celo dve kulturi in jezika. Potrebno je prav rabiti jezik, saj besede lahko podirajo ali utrjujejo. Vse to kaže, kako modro je svetoval Pavel, ko je rekel, naj se poročimo »samo v Gospodu«, torej s sovernikom (1. Korinčanom 7:39; 1. Mojzesova 24:1-4; Pregovori 12:18; 16:24).
Spoprijeti se s težavami v zakonu
4. Zakaj se v zakonu včasih pojavijo nesoglasja in trenje?
4 Celo v zakonu z dobrim temeljem se bo kdaj pojavilo kakšno nesoglasje ali trenje, morda bo kaj zaškripalo. To je običajno za vsakega človeka, naj je poročen ali ne. Ekonomske in zdravstvene težave lahko vsakogar spravijo v slabo voljo. Spremenljivo razpoloženje lahko privede do nasprotij tudi v najboljšem zakonu. Poleg tega nihče popolnoma ne nadzoruje jezika. Tako je Jakob izjavil: »V mnogem namreč napačno delamo vsi. Če kdo v besedi ne stori napačno, ta je popoln mož, zmožen brzdati tudi vse telo. Tako je tudi jezik majhen ud in se veliko ponaša. Glej, majhen ogenj, kolikšen gozd zažge!« (Jakob 3:2, 5)
5., 6. a) Kaj bi morali napraviti, ko vznikne nesporazum? b) Kaj bo morda potrebno, da bi zacelili prasko?
5 Kako lahko obvladujemo položaj, ko v zakonu pride do trenja? Kaj lahko storimo, da nesporazum ne bi prerasel v prepir ali prepir v razdor zveze? Tedaj se pokažejo posameznikovi nagibi. Ti so bodisi pozitivni bodisi negativni, lahko utrjujejo in so duhovno naravnani ali pa ponižujejo in jih spodbuja meso. Kdor utrjuje, si bo prizadeval, da premosti razdor in ohrani zakon na pravi poti. Prerekanje in nesoglasje še ne smeta razdreti zakona. Z ravnanjem po biblijskem nasvetu se je možno pobotati ter ponovno vzpostaviti vzajemno spoštovanje in razumevanje (Rimljanom 14:19; Efežanom 4:23, 26, 27).
6 V takšnem položaju so zelo prikladne Pavlove besede: »Oblecite torej kot izvoljeni Božji, sveti in ljubljeni, srčno usmiljenje, blagovoljnost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost; prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo tožbo zoper koga, kakor je tudi Kristus odpustil vam, tako tudi vi; vrhu vsega tega pa oblecite ljubezen, ki je popolnosti vez.« (Kološanom 3:12-14)
7. S kakšno težavo se morda kdo bori v zakonu?
7 Ta stavek je lahko prebrati, spričo tegob sodobnega življenja pa se ni vedno lahko ravnati po njem. Kaj je temeljni problem? Kristjan lahko včasih nevede živi po dvojnih merilih. Med brati v kraljestveni dvorani je prijazen in obziren. V domačem okolju pa morda pozablja na duhovni odnos. Tam je samo mož oziroma žena, on ali ona. Kadar je slabe volje, lahko reče kaj neprijaznega, česar v kraljestveni dvorani ne bi nikoli rekel (rekla). Kako pride do tega? V trenutku je njegova (njena) krščanska osebnost izginila. Božji služabnik je pozabil, da je tudi doma krščanski brat oziroma sestra. Njegovi nagibi so se izpridili, postali so negativni namesto pozitivni (Jakob 1:22-25).
8. Kaj lahko povzročijo negativni nagibi?
8 Kakšne so posledice? Mož morda ne ,živi s svojo ženo kakor s slabotnejšim spolom po pameti‘. Žena morda ne spoštuje več moža, ni več »krotkega in mirnega duha«. Duhovne nagibe zamenjajo telesni, prevladajo ,mesene misli‘. Kaj se da storiti, da bi ohranili duhovne, pozitivne nagibe? Utrjevati moramo svojo duhovnost. (1. Petrov 3:1-4, 7; Kološanom 2:18; oboje Jere, Pečjak, Snoj)
Okrepiti prave nagibe
9. O čem se moramo vsak dan odločati?
9 Nagibi so duševna nagnjenja, ki se pokažejo, ko se moramo o čem odločiti ali kaj izbrati. V življenju se moramo stalno odločati: med dobrim in slabim, sebičnim in nesebičnim, moralnim in nemoralnim. Kaj nam bo pomagalo, da se bomo znali prav odločati? Nagibi, če smo jih osredotočili na izvrševanje Jehovove volje. Psalmist je molil: »Uči me, GOSPOD, postav svojih pot, da jo ohranim do konca.« (Psalm 119:33; Ezekiel 18:31; Rimljanom 12:2)
10. Kako lahko okrepimo pozitivne nagibe?
10 Trden odnos z Jehovom nam bo pomagal, da mu bomo ugajali in se ogibali slabega, tudi zakonske nezvestobe. Izraelci so bili spodbujeni, da delajo »kar je dobro in prav v očeh GOSPODA, Boga«. Bog pa jim je tudi svetoval: »Kateri ljubite GOSPODA, sovražite hudo!« Po sedmi od desetih zapovedi, »Ne prešuštvuj!«, so morali sovražiti prešuštvo. Ta zapoved je razodevala Božje strogo mnenje o zvestobi v zakonu. (5. Mojzesova 12:28; Psalm 97:10; 2. Mojzesova 20:14, EI; 3. Mojzesova 20:10)
11. Kako lahko še bolj utrdimo prave nagibe?
11 Kako lahko še okrepimo nagibe? Tako da cenimo duhovne dejavnosti in vrednote. To pomeni, da moramo redno preučevati Božjo besedo in se naučiti veseliti pogovora o Jehovovih mislih in nasvetih. V srcu bi morali čutiti kakor psalmist, ki je dejal: »Iz vsega srca svojega te iščem, ne daj, da izgrešim zapovedi tvoje. V srcu svojem sem shranil govor tvoj, da ne grešim zoper tebe. Uči me, GOSPOD, postav svojih pot, da jo ohranim do konca. Daj mi razum, da hranim zakon tvoj in ga izpolnjujem iz vsega srca.« (Psalm 119:10, 11, 33, 34)
12. Kaj pomaga zakoncema odsevati Kristusov um?
12 Takšno cenjenje do Jehovovih pravičnih načel utrjujemo s preučevanjem Biblije, pa ne le s tem, temveč naj zakonca redno sodelujeta na krščanskih shodih in skupaj oznanjujeta. To dvoje lahko zelo krepi nagibe, tako da naše nesebično življenje vedno odseva Kristusov um (Rimljanom 15:5; 1. Korinčanom 2:16).
13. a) Zakaj je molitev tako pomembna pri krepitvi nagibov? b) Kakšen zgled je glede tega zapustil Jezus?
13 Nadaljnji dejavnik je navedel Pavel v pismu Efežanom: »In s sleherno molitvijo in prošnjo molite vsak čas v Duhu.« (Efežanom 6:18) Mož in žena morata skupaj moliti. Takšna molitev pogosto odpre srce in omogoči odkrit pogovor, s katerim je mogoče popraviti vsa nesoglasja. V preskušnjah in težavah moramo Boga prositi za pomoč, za duhovno moč, da bi lahko ravnali po Kristusovo. Celo popolni Jezus je velikokrat molil k očetu in prosil za moč. Njegove molitve so bile iskrene in globoke. Podobno lahko danes v skušnjavah dobimo moč za pravo odločitev, če prosimo Jehova, naj nam pomaga upirati se želji, da bi podlegli mesu in prelomili zakonsko obljubo (Psalm 119:101, 102).
Nasprotna zgleda vedenja
14., 15. a) Kako se je Jožef odzval na skušnjavo? b) Kaj mu je pomagalo, da se je uprl skušnjavi?
14 Kaj lahko naredimo ob skušnjavi? V ravnanju Jožefa in Davida v skušnjavi je očitna razlika. Potifarjeva žena je vztrajno zapeljevala postavnega Jožefa, ki je bil tedaj po vsem sodeč še samski. On pa je odvrnil: »Še sam [tvoj mož] ni večji od mene v tej hiši, in ničesar mi ni odtegnil razen tebe, ker si žena njegova. Kako bi torej jaz storil toliko zlo in grešil zoper Boga?« (1. Mojzesova 39:6-9)
15 Kaj je pomagalo Jožefu, da je prav ravnal, ko pa je bilo tako lahko podleči? Bil je trden. Pazil je na svoj odnos z Jehovom, vedel je, da nečistovanje s to slepo zaljubljeno žensko ne bi bilo samo greh zoper njenega moža, marveč tudi zoper Boga; to je bilo zanj še važnejše (1. Mojzesova 39:12).
16. Kako je v skušnjavi reagiral David?
16 Kaj pa je, nasprotno, naredil David? Bil je poročen moški, imel je celo več žena, tako je namreč tedaj dovoljevala postava. Nekega večera je s svoje palače opazoval žensko, ki se je kopala. To je bila lepa Batseba, Urijeva žena. Očitno je, da je David lahko izbral: jo bo še naprej gledal in pustil prosto pot strasti v svojem srcu ali se bo obrnil proč in zavrnil skušnjavo. Za kaj se je odločil? Dal si je pripeljati to žensko v palačo in prešuštvoval z njo. In še slabše, njenega moža je poslal v smrt (2. Samuelova 11:2-4, 12-27).
17. Kaj lahko sklepamo o Davidovem duhovnem stanju?
17 Kaj je bila Davidova težava? Nekaj dejstev lahko izluščimo iz njegove skrušene izpovedi v 51. psalmu. Rekel je: »Srce čisto mi ustvari, o Bog, in trdnega duha ponovi v meni.« Ko je podlegel skušnjavi, seveda ni imel čistega in trdnega duha. Morda je zanemaril branje Jehovove postave in je zaradi tega duhovno oslabel. Ali pa sta mu položaj in kraljevska oblast stopila v glavo, pa ga je zapeljala pohotna želja. Njegov nagib je bil tedaj sebičen in grešen. K sreči je uvidel, da znova potrebuje ,trden duh‘ (Psalm 51:10; 5. Mojzesova 17:18-20).
18. Kaj je Jezus svetoval glede prešuštva?
18 Nekaj krščanskih zakonov je razpadlo, ker je en zakonec (ali oba) dovolil, da je duhovno oslabel kakor kralj David. Njegov pripetljaj bi nas moral svariti pred poželjivim pogledovanjem za tujo žensko ali moškim, saj to končno pripelje do prešuštva. Jezus je pokazal, da razume ta človeška čustva, saj je rekel: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ,Ne prešuštvuj!‘ Jaz pa vam pravim: kdorkoli gleda žensko s poželenjem, je v srcu že prešuštvoval z njo.« Takšno ravnanje odseva sebične in mesene nagibe, ne duhovnih. Kaj naj napravi kristjan, da ne bo prešuštvoval in bo ohranil svoj zakon srečen ter zadovoljujoč? (Matej 5:27, 28, EI)
Okrepi zakonsko vez
19. Kako lahko okrepimo zakon?
19 Kralj Salomon je napisal: »In če enega siloma napadejo, se dva v bran postavita; in trojna vrvica se ne raztrga lahko.« Zagotovo se dva v složnem zakonu laže branita kakor en sam. Če pa v svojo vez vpleteta še Boga, je to trojna vez in zakon je res trden. Kako pa je lahko Bog v zakonu? Tako da par v zakonu upošteva njegova načela in nasvete (Propovednik 4:12).
20. Kateri biblijski nasveti lahko pomagajo možu?
20 Zakon bo uspešnejši, če se bo mož držal naslednjih nasvetov:
»Enako, možje, živite s svojimi ženami kakor s slabotnejšim spolom po pameti in, ker so tudi one z vami deležne milosti življenja, jih imejte v časti, da ne bo ovire za vaše molitve.« (1. Petrovo 3:7, EI74)
»Možje, ljubite žene svoje, kakor je tudi Kristus ljubil cerkev in je samega sebe dal zanjo. Tako so možje dolžni ljubiti žene kakor telesa svoja. Kdor ljubi ženo svojo, ljubi sebe.« (Efežanom 5:25, 28)
»Mož njen jo hvali enako: ,Mnoge hčere so vrlo ravnale, ti pa jih vse presegaš!‘ « (Pregovori 31:28, 29)
»Ali pa more kdo hoditi po žerjavici, da bi se mu noge ne obžgale? Tako, kdor se shaja z bližnjega svojega ženo, kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni. A kdor prešeštvuje z ženo, . . . se hoče pogubiti. . .« (Pregovori 6:28, 29, 32)
21. Kateri biblijski nasveti lahko pomagajo ženi?
21 Žena bo prispevala k trajnosti zakona, če bo upoštevala tile biblijski načeli:
,Enako žene, pokorne bodite svojim možem, da jih, če kateri niso poslušni besedi, pridobite s svojim vedenjem brez besede, ko vidijo bogaboječe in čisto življenje vaše . . . [ter vaš] krotek in miren duh.‘ (1. Petrov 3:1-4)
»Mož naj ženi izpolni [spolno] dolžnost, prav tako tudi žena možu. . . . Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno.« (1. Korinčanom 7:3-5, EI)
22. a) Kateri dejavniki še prispevajo k srečnemu zakonu? b) Kako Jehova gleda na razvezo?
22 Biblija kaže, da so druge bistvene sestavine zakonskega dragulja ljubezen, prijaznost, sočutje, potrpljenje, razumevanje, spodbujanje pa tudi pohvala. Brez njih je zakon kakor roža brez sonca in vode — le poredko cveti. Naj nas nagibi spodbudijo, da v zakonu drug drugega spodbujamo in osvežujemo. Zapomnimo si, da Jehova ,sovraži razvezo‘. Če ljubimo kot kristjani, ne bomo prešuštvovali in naš zakon se ne bo razdrl. Zakaj? Ker »ljubezen nikoli ne mine«. (Malahija 2:16, NW; 1. Korinčanom 13:4-8; Efežanom 5:3-5)
Ali lahko pojasniš
◻ Kaj je temeljni pogoj za srečen zakon?
◻ Kako lahko nagibi vplivajo na zakon?
◻ Kako lahko okrepimo prave nagibe?
◻ Kako je v skušnjavi ravnal Jožef in kako David?
◻ Kateri biblijski nasveti bodo pomagali možu in ženi okrepiti zakonsko vez?
[Slika na strani 18]
Ali imamo dvojna merila: smo v skupščini prijazni, doma pa osorni?