Kdo naj bo pobožno pokoren in zakaj
»Vem, o GOSPOD, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža,kako naj hodi in ravna stopinje svoje.« (JEREMIJA 10:23)
1. Katere oblike neodvisnosti so zelo cenjene?
MED najbolj znanimi listinami človeštva je Deklaracija o neodvisnosti, s katero je 13 britanskih kolonij v Severni Ameriki razglasilo neodvisnost od svoje matične države Britanije. Hrepenele so po svobodi, neodvisnost in svoboda pa gresta z roko v roki. Politična in gospodarska neodvisnost lahko prineseta veliko prednosti. V zadnjem času so politično neodvisnost dosegle nekatere vzhodnoevropske države. Moramo pa priznati, da je tem državam neodvisnost prinesla tudi veliko resnih težav.
2., 3. a) Katera neodvisnost ni zaželena? b) Kdaj se je to dejstvo prvič izkazalo?
2 Različne oblike neodvisnosti so morda zelo zaželene, ena pa ni. Katera? Neodvisnost od človekovega stvarnika Boga Jehova. Ta neodvisnost je prekletstvo, ne blagoslov. Zakaj? Ker človeku ni bilo namenjeno, da bi bil neodvisen od Stvarnika. To primerno potrjujejo tudi gornje besede preroka Jeremija. Drugače rečeno, človeku je bila namenjena pokornost Stvarniku. Biti pokoren Stvarniku pomeni ubogati ga.
3 To pokornost je prvemu človeškemu paru vtisnila v zavest Jehovova zapoved, zapisana v 1. Mojzesovi knjigi 2:16, 17: »Od vsega drevja s tega vrta prosto jej; a od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« Ker se Adam ni hotel pokoriti Stvarniku, je sebi in potomstvu nakopal greh, trpljenje in smrt (1. Mojzesova 3:19; Rimljanom 5:12).
4., 5. a) Kakšne so posledice, ker se ljudje ne pokoravajo Bogu? b) Kateremu moralnemu zakonu ni mogoče ubežati?
4 Odrekati pokornost Bogu ni pametno in je moralno napačno. Posledice takšnega ravnanja so: zelo razširjena nezakonitost, zločini, nasilje ter spolna nemorala s spolno prenosljivimi boleznimi. In še to: ali ni danes tako veliko mladinskega kriminala prav zaradi tega, ker se mladi nočejo pokoriti Jehovu, niti staršem, niti državnim zakonom? Veliko ljudi kaže duh neodvisnosti že s čudno in nemarno obleko ter prostaškim govorom.
5 Toda nihče ne more ubežati Stvarnikovemu nepopustljivemu moralnemu zakonu: »Ne motite se, Bog se ne da zasmehovati; kajti kar človek seje, to bo tudi žel. Ker kdor seje v meso svoje, od mesa bo žel pogubo.« (Galatom 6:7, 8)
6., 7. Kaj je temeljni vzrok odklanjanja pokornosti; kateri zgledi to potrjujejo?
6 Kaj je korenina zavračanja pokornosti? Preprosto povedano, sebičnost in ponos. Prav zaradi tega se je prva ženska Eva pustila zapeljati kači in pokusila prepovedani sad. Če bi bila skromna in ponižna, je skušnjava biti kakor Bog ter sama odločati, kaj je zanjo dobro in kaj slabo, ne bi privlačila. In če bi ne bila sebična, si ne bi poželela prav tistega, kar je njen stvarnik Bog Jehova izrecno prepovedal (1. Mojzesova 2:16, 17).
7 Nedolgo po grehu Adama in Eve je Kajn zaradi ponosa in sebičnosti umoril svojega brata Abela. Sebičnost je povzročila, da so nekateri angeli ravnali neodvisno, zapustili so svoj prvotni položaj ter si nadeli snovno telo, da bi si privoščili čutne užitke. Sebičnost je spodbujala Nimroda in je od tedaj značilna za večino vladarjev na svetu (1. Mojzesova 3:6, 7; 4:6-8; 1. Janezov 3:12; Juda 6).
Zakaj smo se dolžni pokoriti Bogu Jehovu
8.–11. Kateri štirje tehtni razlogi nam narekujejo pobožno pokornost?
8 Zakaj smo se dolžni pokoriti našemu stvarniku Bogu Jehovu? Predvsem zaradi tega, ker je on Gospodar vesolja. Upravičeno mu pripada vsa oblast. On je naš sodnik, zakonodajalec in kralj (Izaija 33:22). Dobro je napisano o njem: »Vse je golo in razodeto očem njega, ki imamo ž njim opravek.« (Hebrejcem 4:13)
9 Ker je Stvarnik vsemogočen, se mu ne more nihče uspešno upirati, nihče ne more zanemarjati obveznosti, da se mu pokori. Tisti, ki to odklanjajo, bodo prej ali slej uničeni kakor faraon v davnini ali Satan Hudič ob času, ki ga je določil Bog (Psalm 136:1, 11-15; Razodetje 11:17; 20:10, 14).
10 Pokornost je obveza vseh inteligentnih bitij, saj so bila ustvarjena zato, da bi služila svojemu stvarniku. Razodetje 4:11 objavlja: »Vreden si, Gospod in Bog naš, prejemati slavo in čast in moč, zakaj ti si ustvaril vse, in zaradi volje tvoje je bilo vse in je bilo ustvarjeno.« On je Veliki lončar, ki je napravil človeške posode, da bi spolnjevale njegov namen (Izaija 29:16; 64:8).
11 Ne smemo prezreti dejstva, da je naš stvarnik najmodrejše bitje, zato ve, kaj je za nas najboljše (Rimljanom 11:33). Njegovi zakoni so nam »v dobro« (5. Mojzesova 10:12, 13). Predvsem pa: »Bog je ljubezen.« Želi nam torej samo najboljše. Koliko trdnih razlogov imamo za pokornost svojemu stvarniku Bogu Jehovu (1. Janezov 4:8)!
Jezus Kristus, popoln zgled pobožne pokornosti
12., 13. a) Kako je Jezus Kristus dokazal, da je bil pobožno pokoren? b) Katere Jezusove besede kažejo njegovo podložnost?
12 Jehovov edinorojeni sin Jezus Kristus je brez dvoma popoln zgled pobožne pokornosti. To je poudaril apostol Pavel v pismu Filipljanom 2:6-8: »Čeprav je bil [Jezus] namreč božje narave, se ni ljubosumno oklepal svoje [se ni hotel polastiti, NW] enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil tako, da je prevzel vlogo hlapca in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe [še bolj] ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu.« (EI) Ko je bil Jezus na zemlji, je večkrat izjavil, da ničesar ne dela na lastno pest; ni bil neodvisen, temveč vedno pokoren svojemu nebeškemu Očetu.
13 V Janezovem evangeliju 5:19, 30 beremo: »Jezus torej odgovori in jim reče: Resnično, resnično vam pravim: Sin ne more sam od sebe ničesar delati, razen kar vidi, da dela Oče; karkoli namreč dela on, to tudi Sin dela prav tako. Jaz ne morem sam od sebe ničesar delati. Kakor slišim, tako sodim, in sodba moja je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tega, ki me je poslal.« Tudi v noči, ko je bil izdan, je večkrat takole molil: »Ne kakor hočem jaz, ampak kakor ti.« (Matevž 26:39, 42, 44; glej tudi Janez 7:28; 8:28, 42)
Staroveški zgledi pobožne pokornosti
14. Kako je Noe pokazal pobožno pokornost?
14 Med zgodnjimi zgledi pobožne pokornosti je bil Noe. Svojo pokornost je dokazal na tri načine. Prvič, bil je pravičen, brezgrajen med sodobniki, hodil je s pravim Bogom (1. Mojzesova 6:9). Drugič, naredil je barko. »Noe je to izvršil; kakor mu je Bog zapovedal, povsem tako je storil.« (1. Mojzesova 6:22, EI) Tretjič, razglasil je opozorilo pred potopom, bil je ,glasnik pravičnosti‘ (2. Petrov 2:5).
15., 16. a) Kako zgleden je bil v pobožni pokornosti Abraham? b) Kako je bila pokorna Sara?
15 Nadaljnji izjemen zgled pobožne pokornosti je bil Abraham. Pokornost je pokazal, ko je ubogal Božjo zapoved: »Pojdi iz dežele svoje.« (1. Mojzesova 12:1) To je pomenilo zapustiti udobje v Uru (arheološka odkritja kažejo, da to ni bilo nepomembno mesto) in sto let živeti v tujini kakor nomad. Še posebej pa je Abraham dokazal pobožno pokornost ob veliki preskušnji, ko je bil voljan darovati sina Izaka (1. Mojzesova 22:1-12).
16 Tudi Abrahamova žena Sara je bila zgledna v pobožni pokornosti. Nomadsko življenje v tuji deželi zagotovo ni bilo prijetno, toda nikjer ne beremo, da se je kdaj pritoževala. Ko jo je Abraham dvakrat predstavil poganskim vladarjem kot svojo sestro, je bila spet zgledna v pobožni pokornosti. Obakrat je bila pripravljena sodelovati, čeprav je skoraj pristala v haremu. O njeni pobožni pokornosti priča tudi to, da je Abrahama ogovarjala z ,gospodom‘, tako je bilo očitno, da njena pokornost prihaja iz srca (1. Mojzesova 12:11-20; 18:12; 20:2-18; 1. Petrov 3:6).
17. Zakaj lahko trdimo, da je bil Izak pobožno pokoren?
17 Ne prezrimo zgledne pobožne pokornosti Abrahamovega sina Izaka. Judovsko izročilo odkriva, da je bil Izak takrat, ko je Jehova njegovemu očetu zapovedal, naj ga žrtvuje, star kakšnih 25 let. Če bi Izak hotel, bi se zlahka uprl očetu, ki je bil sto let starejši. Pa se ni. Povprašal je sicer po živali za žrtev, toda ponižno se je podredil, ko ga je oče položil na oltar ter mu zvezal roke in noge, da ne bi začel nehote klatiti okrog sebe, če bi bil uporabljen klavski nož (1. Mojzesova 22:7-9).
18. Kako zgleden je bil Mojzes v pobožni pokornosti?
18 Več let pozneje je bil zgled pobožne pokornosti Mojzes. To prepričljivo dokazujejo naslednje besede: »Bil pa je ta mož, Mojzes, zelo krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji.« (4. Mojzesova 12:3) V pustinji je 40 let ubogljivo izpolnjeval Jehovove zapovedi, čeprav je moral nadzorovati dva do tri milijone upornega ljudstva. Tudi to priča o njegovi pobožni pokornosti. Tako beremo: »In Mojzes je storil to; po vsem, kar mu je bil zapovedal GOSPOD, je storil prav tako.« (2. Mojzesova 40:16)
19. Kako je Job pokazal, da je pokoren Jehovu?
19 Nadaljnji izjemen zgled pobožne pokornosti je Job. Jehova je dovolil, da je Satan Jobu uničil vse imetje, pobil otroke ter ga udaril »s hudimi tvori od stopal do temena«. Še žena mu je zabrusila: »Ali se še držiš popolnosti svoje? Odpovej se Bogu in umri!« Job pa je dokazal svojo pobožno pokornost in odvrnil ženi: »Govoriš kakor nespametne ženske. Dobro smo li sprejeli od Boga, a ne sprejmemo naj tudi hudega?« (Job 2:7-10) Enako mnenje odsevajo njegove besede iz Joba 13:15: »Čeprav me usmrti, čakal Ga bom.« Čeprav je bil Job zavzet predvsem za lastno opravičenje, ne smemo prezreti, da je Jehova na koncu rekel enemu od Jobovih dozdevnih tolažnikov: »Srd moj je razvnet zoper tebe in zoper oba prijatelja tvoja, ker niste govorili o meni pravega kakor hlapec moj Job.« Job je nedvomno odličen zgled v pobožni pokornosti (Job 42:7).
20. Kako je David pokazal pobožno pokornost?
20 Naj omenimo samo še en zgled iz Hebrejskih spisov, Davida. Ko ga je kralj Savel preganjal kot psa, se mu je dvakrat ponudila priložnost, da umori Savla in se tako reši težav. Toda pobožna pokornost ga je zadržala pred tem. V Prvi Samuelovi knjigi 24:6 so zapisane njegove besede: »GOSPOD me obvaruj, da ne storim te stvari gospodu svojemu, maziljencu GOSPODOVEMU, da bi iztegnil roko zoper njega; kajti on je maziljenec GOSPODOV!« (Glej tudi 1. Samuelovo 26:9-11.) Kadar je napravil napako ali se pregrešil, je pokazal pobožno pokornost tako, da je sprejel grajo (2. Samuelova 12:13; 24:17; 1. letopisov 15:13).
Pavlov zgled pokornosti
21.–23. Kako vse je apostol Pavel dokazal, da je bil pobožno pokoren?
21 V Krščanskih grških spisih najdemo izjemen zgled pobožne pokornosti: apostola Pavla. V tem kakor tudi v vseh drugih vidikih apostolstva je posnemal svojega Gospoda, Jezusa Kristusa (1. Korinčanom 11:1). Čeprav ga je Bog Jehova uporabil na veličastnejši način kakor druge apostole, ni nikoli ravnal po svoje. Luka pripoveduje, da se je pojavilo vprašanje, ali se morajo poganski spreobrnjenci obrezati, in da so »sklenili [bratje v Antiohiji] . . ., naj Pavel in Barnaba in še nekateri drugi odpotujejo k apostolom in starešinam v Jeruzalem, da bi razjasnili to sporno vprašanje«. (Apostolska dela 15:2, EI)
22 V Listu Galatom 2:9 beremo o Pavlovi misijonarski dejavnosti: »In spoznavši milost, ki mi je dana, so podali Jakob in Kefa in Janez, ki so veljali za stebre, desnice meni in Barnabu v potrjenje tovarištva, naj greva midva med pogane, a oni med obrezo.« Pavel ni hotel ravnati neodvisno, marveč je iskal vodstvo.
23 Tudi ko je bil Pavel zadnjič v Jeruzalemu, je sprejel nasvet, ki so mu ga dali starešine, naj gre v tempelj in izpolni postavo, da ga ne bi imeli za odpadnika od Mojzesove postave. Storil je tako, toda napadla ga je drhal in zadeva bi se lahko slabo končala. Ali je bilo torej narobe, da je poslušal starešine? Sploh ne, saj v Dejanjih apostolov 23:11 beremo: »Drugo noč pa pristopi Gospod k njemu in reče: Srčen bodi! zakaj kakor si v Jeruzalemu pričal zame, tako moraš tudi v Rimu pričati.«
24. O katerih vidikih pokornosti bomo razpravljali v naslednjem članku?
24 Sveto pismo posreduje tehtne razloge za pokornost in izjemne zglede tistih, ki so bili tako pokorni. V naslednjem članku bomo razpravljali, v čem vse smo lahko pokorni Bogu Jehovu, kaj nam pri tem lahko pomaga ter kakšna je nagrada.
Kako bi odgovoril?
◻ Katera oblika neodvisnosti ni zaželena?
◻ Kaj je temeljni vzrok odklanjanja pokorščine?
◻ Zakaj smo se dolžni pokoriti Jehovu?
◻ Katere odlične zglede pobožne pokornosti nam posreduje Sveto pismo?
[Slika na strani 10]
Nimrod, prvi vladar po potopu, ki ni hotel biti pobožno pokoren
[Slika na strani 13]
Noe, brezgrajen zgled pobožne pokornosti (1. Mojzesova 6:14, 22)