Jehova, mojster čudes

»Zakaj velik si in čudodelen; ti edini si Bog.« (PSALM 86:10)

1., 2. a) Kako so človekovi izumi vplivali na svet? b) Kje lahko najdemo upanje na kaj boljšega?

SODOBNI človek se morda hvali, da so njegovi izumi čudežni: električna razsvetljava, telekomunikacije, video, avtomobil, potovanje po zraku ter računalniška tehnologija; to je spremenilo svet v sosesko. Toda kakšno! Namesto da bi človeštvo živelo v miru, blaginji in obilju, ga tepejo krvave vojne, kriminal, terorizem, onesnaženje, bolezni in revščina. Ves svet je posejan z jedrskim orožjem; resda ga je nekaj manj, pa še vedno toliko, da lahko uniči človeštvo. Trgovina s smrtjo, vojaška industrija, je še vedno največji posel na svetu. Politiki so čedalje bolj pokvarjeni, bogati vse bogatejši in revni vse bolj revni. Ali lahko sploh kdo najde izhod?

² Da! Obstaja namreč nekdo, ki zagotavlja rešitev, in ta je ,višji nad visokim‘, Bog Jehova (Pridigar 5:7, v NW 5:8). On je navdihnil psalme, ki lahko v potrtosti tolažijo in ponudijo moder nasvet. Med drugimi tudi 86., ki ima preprost podnaslov: »Davidova molitev.« (J. Krašovec) To je lahko tudi tvoja molitev.

Stiskan, toda zvestovdan

3. Kako spodbuden zgled je za nas danes David?

³ David je napisal ta psalm, ko je bil v stiskah. Danes živimo v »poslednjih dneh« Satanove stvarnosti, in ker so to »hudi časi«, doživljamo podobne nadloge (2. Timoteju 3:1; glej tudi Matej 24:9-13). Kakor mi, je bil tudi David zaradi težav zaskrbljen in potrt. Toda ni dovolil, da bi ga nadloge omajale v zvestovdanem zaupanju v njegovega Stvarnika. Vzkliknil je: »Nagni, Gospod, svoje uho, usliši me; zakaj beden sem in ubog; varuj mojo dušo, ker sem ti vdan; reši svojega služabnika, ki v tebe upa!« (Psalm 86:1, 2)

4. Kako lahko pokažemo, da zaupamo Jehovu?

⁴ Kakor David lahko zaupamo, da bo »Bog vse tolažbe«, Jehova, nagnil uho k zemlji in poslušal ponižne molitve (2. Korinčanom 1:3, 4). Če povsem zaupamo v svojega Boga, bomo lahko ravnali po temle Davidovem nasvetu: »Preloži na Gospoda svojo skrb, on te bo podpiral: nikdar ne bo pripustil, da bi pravični omahnil!« (Psalm 55:23, v NW 55:22)

Zaupnost z Jehovom

5. a) Kako so nekateri vestni prevajalci popravili napake judovskih pisarjev? b) Kako 85. in 86. psalm poveličujeta Jehova (glej opombo)?

⁵ David je v 86. psalmu 11-krat vzkliknil »O, Jehova!« (NW). Kako goreča je Davidova molitev in kako zaupen je z Jehovom! Pozneje judovskim pismoukom, še posebej sofrom, tako zaupna raba Božjega imena ni bila všeč. Praznoverno so se bali zlorabiti to ime. Pozabili so na dejstvo, da je bil človek ustvarjen po Božji podobi in so zato pomišljali Bogu pripisati lastnosti, ki jih ima tudi človek. Zato so v sedmih od 11 mest ime JHVH (Jehova) nadomestili z nazivom Adonaj (Gospod). Lahko smo hvaležni, da je božansko ime v New World Translation of the Holy Scriptures in še precej vestnih prevodih zopet na svojem mestu v Božji besedi. Tako je odnos do Jehova poudarjen kot mora biti.a

6. Kako lahko pokažemo, da je Jehovovo ime za nas dragoceno?

⁶ David moli naprej: »Usmili se me, Gospod [Jehova, NW]; zakaj neprestano te kličem! Razveseli svojega služabnika, ker k tebi, Gospod, povzdigujem svojo dušo!« (Psalm 86:3, 4) Ali si opazil, da je David »neprestano« klical Jehova? Dejansko je velikokrat molil ponoči, na primer, ko se je skrival v pustinji (Psalm 63:7, 8, v NW 63:6, 7). Tudi danes nekatere Priče glasno kličejo Jehova, ko jih kdo napade ali hoče posiliti. Včasih jih preseneti srečen izid.b Jehovovo ime je za nas dragoceno, kakor je bilo za »Jezusa Kristusa, Davidovega sina«, ko je bil na zemlji. Jezus je učil svoje učence moliti za posvetitev Jehovovega imena in jim je tudi povedal, kaj to ime pomeni (Matej 1:1; 6:9; Janez 17:6, 25, 26).

7. Kateri zgledi kažejo, da Jehova pomaga svojim služabnikom, in kako bi se morali odzvati na to?

⁷ David se je povsem izročil Jehovu. V Psalmu 37:5 nas je spodbudil, naj tudi mi delamo tako: »Izroči svojo pot Gospodu, upaj vanj in on bo storil!« Tako prošnja k Jehovu, da bi nas razveselil, ne bo ostala neuslišana. Mnogi neoporečni Jehovovi služabniki so zelo srečni v službi Jehovu; in to kljub stiskam, preganjanju in bolezni. Našim bratom v z vojno prizadetih področjih Afrike, v Angoli, Liberiji, Mozambiku in Zairu, je služba Jehovu najpomembnejša stvar v življenju.c In on jih razveseljuje z obilno duhovno žetvijo. Kakor vztrajajo oni, tako moramo mi (Rimljanom 5:3-5). Če vztrajamo, imamo zagotovilo: »Kajti še velja prikazen za določeni čas in hiti do konca . . . se ne zakasni.« (Habakuk 2:3, AC) S popolnim zaupanjem v Jehova tudi mi ,hitimo do konca‘!

Jehovova dobrota

8. Kako zaupni smo lahko z Jehovom in kako on kaže svojo dobroto?

⁸ David potem spet roti: »Ti, Gospod [O, Jehova, NW], si dober in odpuščaš, ti si poln [srčne, NW] dobrote, do vseh, ki te kličejo. Prisluhni, Gospod, moji molitvi, poslušaj moj proseči glas. Na dan stiske kličem k tebi, kajti ti me uslišiš.« (Psalm 86:5-7, JK) »O, Jehova!« (NW) — spet in spet nas navdušuje zaupnost tega vzklika! To je zaupnost, ki jo lahko stalno gojimo v molitvi. Ob neki drugi priložnosti je David molil: »Grehov moje mladosti in mojih hudobij se ne spominjaj, zaradi svoje milosrčnosti se me spominjaj, zaradi svoje dobrote, Gospod!« (Psalm 25:7). Jehova je poosebljena dobrota, saj je priskrbel Jezusovo odkupnino, je usmiljen s skesanimi grešniki ter obsipava svoje zvestovdane in spoštljive Priče s srčno dobroto (Psalm 100:3-5; Malahija 3:10).

9. Katero zagotovilo bi si morali vzeti k srcu skesani grešniki?

⁹ Ali bi morali biti v skrbeh zaradi svojih napak v preteklosti? Če zdaj ravnamo prav, nas lahko krepi zagotovilo apostola Petra, da za skesane pridejo »časi pomiritve« od Jehova (Apostolska dela 3:20, v NW 3:19). Bodimo tesno povezani z Jehovom v molitvi po našem Odkupniku, Jezusu, ki je ljubeče rekel: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil. Sprejmite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste spokojnost svojim dušam.« Današnje zvestovdane Priče molitev k Jehovu v Jezusovem dragocenem imenu res poživi (Matej 11:28, 29; Janez 15:16).

10. Kako Knjiga psalmov poveličuje Jehovovo srčno dobroto?

¹⁰ V Knjigi psalmov se Jehovova srčna dobrota omenja prek stokrat. Takšna srčna dobrota je zagotovo obilna! Prve štiri vrstice 118. psalma spodbujajo Božje služabnike, naj se zahvaljujejo Jehovu, pri tem se štirikrat ponovijo besede »vekomaj traja njegova [srčna, NW] dobrota« (JK). V 136. psalmu je 26-krat poudarjena njegova ljubezniva »srčna dobrota« (NW). Kakorkoli bi se že pregrešili, in v Jakobovem pismu 3:2 piše, da ,v mnogih rečeh vsi grešimo‘, iščimo Jehovovo odpuščanje z zaupanjem v njegovo usmiljenje in srčno dobroto. Njegova srčna dobrota je dokaz, da nas zvestovdano ljubi. Če zvestovdano izpolnjujemo Božjo voljo, nas bo on s svojo zvestovdano ljubeznijo utrjeval za boj proti vsaki preskušnji (1. Korinčanom 10:13).

11. Kako lahko starešine pomagajo pri premagovanju občutka krivde?

¹¹ Lahko se zgodi, da nas kdo spotakne. Čustvena ali telesna zloraba v otroštvu je nekatere navdala z občutkom krivde ali skrajne ničvrednosti. Takšna žrtev lahko kliče Jehova z zaupanjem, da jo bo uslišal (Psalm 55:17, 18; v NW 55:16, 17). Prijazen starešina lahko prevzame pobudo in pomaga takšnemu človeku sprejeti dejstvo, da kot žrtev ni krivec. Če starešina kot prijatelj večkrat pokliče po telefonu takšno žrtev, ji to lahko pomaga, dokler ni sama sposobna ,nositi bremena‘ (Galačanom 6:2, 5).

12. Kako so se stiske pomnožile, toda kako se lahko z njimi uspešno spopademo?

¹² Danes je še veliko okoliščin, ki lahko potrejo koga izmed Jehovovega ljudstva. Od prve svetovne vojne, ki je izbruhnila 1914. leta, se na zemljo zgrinjajo velike nesreče. To je bil po Jezusovi napovedi »začetek nadlogam« (AC). Bližje ko smo ,dovršitvi sveta‘, več je nadlog (Matej 24:3, 8). »Malo časa«, ki ga Hudič še ima, se bo kmalu dramatično izteklo (Razodetje 12:12). Ta véliki nasprotnik preži na plen »kakor rjoveč lev« in nas skuša z vsako možno pretvezo ločiti od Božje črede in nas uničiti (1. Petrovo 5:8). Toda ne bo mu uspelo! Tako kakor David namreč popolnoma zaupamo v svojega edinega Boga, Jehova.

13. Kako naj starši in otroci izkoristijo Jehovovo dobroto?

¹³ David se je brez dvoma prizadeval, da bi v srce svojega sina Salomona vcepil potrebo, da se zanaša na Jehovovo dobroto. Tako je mogel Salomon poučiti svojega sina: »Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, in na svojo razumnost se ne zanašaj! Na vseh svojih potih misli nanj in on bo ravnal tvoje steze! Ne imej samega sebe za modrega, boj se Gospoda in varuj se hudega.« (Pregovori 3:5-7) Tudi danes bi morali starši naučiti svoje otroke, da z zaupanjem molijo k Jehovu in se borijo proti napadom brezsrčnega sveta, na primer proti pritisku sošolcev ali nemoralnim skušnjavam. Če s svojimi otroki vsak dan živiš po svetopisemskih načelih, se jim bosta prava ljubezen do Jehova in zanašanje nanj v molitvi vtisnila v srce (5. Mojzesova 6:4-9; 11:18, 19).

Jehovova neprimerljiva dela

14., 15. Naštej nekaj Jehovovih nenadkriljivih del.

¹⁴ David je trdno prepričan rekel: »Ni tebi enakega med bogovi, Gospod; ni dela, podobnega tvojemu delu.« (Psalm 86:8) Jehovova dela so večja, odličnejša in veličastnejša, kakor si lahko človek sploh predstavlja. Odkritja moderne znanosti so dokazala, da je ustvarjeno vesolje, njegova prostranost, skladnost in veličastje še veliko bolj izredno, kakor je to mogel opaziti David. Toda celo njega je to tako ganilo, da je rekel: »Nebesa razglašajo božje veličastvo in nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok.« (Psalm 19:2, v NW 19:1)

¹⁵ Jehovovo delo se odlično odseva tudi v tem, kako je umestil in pripravil zemljo, da se menjujeta dan in noč, letni časi, setev in žetev ter še veliko reči za človekovo veselje. In kako čudovito smo ustvarjeni mi sami, da lahko uživamo v Jehovovem delu (1. Mojzesova 2:7-9; 8:22; Psalm 139:14)!

16. Kaj je največji izraz Jehovove dobrote in kakšno nadaljnje edinstveno delo je to sprožilo?

¹⁶ Ko so se naši prastarši uprli Bogu in človeštvu vse do danes nakopali nadloge, je Jehova iz ljubezni naredil nadaljnje čudodelstvo: na zemljo je poslal svojega sina oznanit Božje kraljestvo in umret kot odkupnina za človeštvo. In čudo vseh čudes! Jehova je zatem Kristusa obudil ter ga izbral in postavil za svojega pridruženega kralja (Matej 20:28; Apostolska dela 2:32, 34). Bog je izmed zvestovdanih ljudi zbral ,novo stvarjenje‘ (AC), ti bodo s Kristusom kot dobrohotno »novo nebo« vladali nad družbo ,nove zemlje‘, v kateri bodo tudi milijarde obujenih (2. Korinčanom 5:17; Razodetje 21:1, 5-7; 1. Korinčanom 15:22-26). Tako bodo Jehovova dela dosegla slaven višek! Zares lahko vzkliknemo: »Kako velika je tvoja dobrota, Gospod, ki si jo prihranil njim, ki se te boje!« (Psalm 31:18-20, v NW 31:17-19)

17. Kako se glede na Jehovova dela zdaj spolnjuje Psalm 86:9?

¹⁷ Jehovovo zdajšnje delo obsega tudi to, kar je David opisal v Psalmu 86:9: »Vsi narodi, ki si jih ustvaril, pridejo in te bodo molili, Gospod; slavili bodo tvoje ime.« Ko je Jehova izmed ljudi poklical še zadnje člane novega stvarjenja, ,malo čredo‘ dedičev Kraljestva, je začel »iz vseh narodov« zbirati ,veliko množico‘ ,drugih ovc‘, milijone ljudi, ki tudi verujejo v Jezusovo prelito kri. Te je zbral v dejavno organizacijo, danes edino družbo na svetu, ki združuje tiste, ki ljubijo mir. Prebivalci nebes so se zato priklonili pred Jehovom in izjavili: »Hvala in slava, modrost in zahvala, čast in moč ter oblast našemu Bogu na veke vekov.« Tudi velika množica slavi Jehovovo ime, služi mu »noč in dan« in upa, da bo preživela konec sveta ter večno živela v zemeljskem raju. (Luka 12:32; Razodetje 7:9-17; Janez 10:16)

Jehovova veličina

18. Kako je Jehova pokazal, da je ,edini Bog‘?

¹⁸ David potem opozori na Jehovovo božanskost: »Zakaj velik si in čudodelen; ti edini si Bog.« (Psalm 86:10) Jehova že od davnine dokazuje, da je res ,edini Bog‘. Tiranski egiptovski faraon je predrzno izzival Mojzesa: »Kdo je Jahve, da bi ga slušal in odpustil Izraela? Ne poznam Jahveja.« Toda hitro je spoznal, kako velik je Jehova! Vsemogočni Bog je ponižal egiptovske bogove in vrače, nadnje je poslal pogubne nadloge, pomoril egiptovske prvorojence ter uničil faraona in njegovo elitno vojsko v Rdečem morju. Res, nihče od bogov ni enak Jehovu! (2. Mojzesova 5:2; 15:11, 12)

19., 20. a) Kdaj bo pesem iz Razodetja 15:3, 4 najglasnejša? b) Kako smo lahko že zdaj udeleženi v Jehovovem delu?

¹⁹ Edini Bog Jehova povzroča nadaljnja čudesa, ko pripravlja osvoboditev svojih poslušnih častilcev iz sodobnega Egipta, Satanovega sveta. Z največjim oznanjevalskim pohodom v vsej zgodovini razglaša svoje božanske sodbe, tako se spolnjuje Jezusova prerokba iz Matejevega evangelija 24:14. Vsak čas bo prišel »konec«, ko bo Jehova s precedensom pokazal svojo veličino in odstranil vso hudobijo s sveta (Psalm 145:20). Takrat bosta Mojzesova in Jagnjetova pesem dosegli vrhunec: »Velika in čudovita so tvoja dela, Gospod, Bog, vladar vesolja. Pravična in resnična so tvoja pota, kralj narodov! Kdo se ne bi bal, Gospod, in ne slavil tvojega imena? Zakaj ti edini si svet.« (Razodetje 15:3, 4)

²⁰ Navdušeno govorimo drugim o teh veličastnih Božjih namerah! (Primerjaj Apostolska dela 2:11.) V naslednjem članku bomo obravnavali velike in čudovite reči, ki jih bo Jehova še storil v našem času in v prihodnosti.

[Podčrtne opombe]

Ali se spomniš?

◻ Zakaj bi morala biti molitev iz 86. psalma tudi naša?

◻ Kako se lahko zbližamo z Jehovom?

◻ Kako nam Jehova izkazuje dobroto?

◻ Naštej nekaj Jehovovih edinstvenih del?

◻ Kako je Jehova glede veličine ,edini Bog‘?

[Slika na strani 10]

Na »novi zemlji« bodo Jehovova čudodelstva pričala o njegovi slavi in dobroti