Kako do brezgrešnega sveta

PREDIRLJIVI kriki na pomoč so skalili spokojnost zgodnjega zimskega jutra v mirni tokijski soseski. Kakšnih pet do deset minut je ducat ljudi poslušalo strašno kričanje raznašalke časopisov, ki je bila, ko so jo ujeli, večkrat zabodena. Nikogar izmed njih ni niti toliko zaskrbelo, da bi pogledal, kaj se dogaja. Umrla je zaradi prevelike izgube krvi. »Če bi kdo od njih o tem obvestil policijo takoj, ko je zaslišal njene krike,« je dejal preiskovalec, »bi ji še lahko rešili življenje.«

Čeprav ti, ki so slišali krike umirajoče ženske, niso zakrivili nič slabega — razen, da so jih preslišali — ali bi lahko upravičeno trdili, da niso nič krivi? »Ko sem zvedel za uboj, me je vest mučila cel petek,« pravi moški, ki je slišal vpitje. Pri tem se nam vsiljuje vprašanje: Kaj pravzaprav je greh?

Kaj je greh

Književni kritik in častno upokojeni profesor na Univerzi Hosei v Tokiju (Japonska) je imel v mislih zavest o grehu, ko je dejal, kot je zapisal časopis Asahi Shimbun: »Ne morem izbrisati živega spomina o grešni vesti, ki jo poraja na primer grda sebičnost, ki biva v otroku, sramotna zavist, potuhnjena izdaja. Ta zavest se mi je vžgala v spomin, ko sem bil še v osnovni šoli in me še vedno muči.« Ali ste tudi sami kdaj tako občutili? Ali vas notranji glas obsoja, če naredite kaj, za kar veste, da ni v redu? Ni potrebno, da ste zagrešili ravno zločin, pa se vseeno ne morete znebiti neprijetnega občutka, ki na vas pritiska kot mora. To je delovanje vaše vesti, na katero se Biblija sklicuje z naslednjimi besedami: »Zakaj kadar pogani, ki nimajo postave, po naravnem vzgibu spolnjujejo to, kar veleva postava, so sami sebi postava, čeprav so brez postave. S tem dokazujejo, da je to, kar ukazuje postava, zapisano v njihovih srcih: o tem pričuje tudi njihova vest, saj jih notranje sodbe bodisi obtožujejo bodisi zagovarjajo.« (Rimljanom 2:14, 15) Ljudje so torej že po naravi vznemirjeni ob dejanjih, kot so: prešuštvo, kraja in laž. Njihova vest pričuje za greh.

Če pa radi zanemarimo glas vesti, nas ne more več varno voditi. Postane lahko neobčutljiva in omadeževana. (Titu 1:15) Ne zmeni se več za to, kar je slabo. Dejansko je danes vest, kar se tiče greha, večini ljudem otopela.

Ali je vest edino merilo za greh ali pa obstaja še kaj, kar bi lahko bilo popolno merilo za to, kaj je greh in kaj ni? Pred več kot 3000 leti je Bog dal svojemu izbranemu ljudstvu zakonik in ta Postava jim je greh pomagala »prepoznati kot greh« (Rimljanom 7:13, New International Version). Celo ravnanje, ki je pred tem veljalo za še vedno sprejemljivo, je bilo sedaj odkrito kot greh. Božji izbran narod, Izraelci, so bili razkriti kot grešniki in kot takšni so bili pod obsodbo.

Kakšni so grehi, na katere nas opozarja naša vest in ki jih je mojzesovska postava podrobno omenila in naštela? Glede na biblijsko rabo te besede pomeni greh ne ustrezati merilom, ki jih postavlja Stvarnik. Vse, kar ni v skladu z njegovo osebnostjo, merili, potmi in voljo, je greh. Trajnega obstoja ne more zagotavljati nobenemu stvarjenju, ki ne živi po merilih, ki jih je postavil. Zato je poznavalec zakona iz prvega stoletja posvaril hebrejske kristjane: »Pazite, bratje, da kateri med vami ne bo imel hudobnega in nevernega srca in bi odstopil od živega Boga.« (Hebrejcem 3:12) Nevera v Stvarnika je torej glavni greh. Obseg greha, kot ga pojasnjuje Biblija, pa je veliko širši, kot se običajno misli. Biblija gre celo tako daleč, da pravi: »Saj so vsi grešili in so brez božje slave.« (Rimljanom 3:23)

Izvor greha

Ali to pomeni, da je bil človek ustvarjen kot grešnik? Ne, Bog Jehova, Povzročitelj človeškega življenja, je prvega človeka ustvaril popolnega (1. Mojzesova 1:26, 27; 5. Mojzesova 32:4). Vendar pa prvi človeški par ni več ustrezal merilom, ko se je uprl edini Božji prepovedi, jedel je namreč od »drevesa spoznanja dobrega in hudega« (1. Mojzesova 2:17). Čeprav sta bila ustvarjena popolna, sedaj nista več ustrezala merilom popolne poslušnosti svojemu Očetu, postala sta grešnika in s tem obsojena na smrt.

Kaj ima ta starodavna zgodovina skupnega z grehom danes? Biblija pravi: »Kakor je torej po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12) Vsi smo grešniki, brez izjeme, to je naša dediščina in zato smo tudi prišli pod smrtno obsodbo (Pridigar 7:20).

Človekovo prizadevanje, da bi izbrisal greh

Adam je greh prenesel na svoje potomce, nanje pa je prenesel tudi vest, sposobnost, ki jo je dal Bog. Greh lahko prinese neprijeten občutek. Kot smo že omenili, so se ljudje spomnili marsičesa, da bi ta občutek ublažili. Kakšna pa je njihova učinkovitost?

Na Vzhodu in na Zahodu so se ljudje lotevali posledic greha tako, da so spreminjali merila ali pa so obstoj greha kar zanikali (1. Timoteju 4:1, 2). Grešno stanje človeštva lahko primerjamo s stanjem vročičnega bolnika. Greh lahko primerjamo z virusom, ki je kriv takšnih simptomov, nemirna vest pa je primerljiva z neprijetno vročino. Če bi razbili termometer, to ne bi spremenilo dejstva, da ima pacient visoko vročino. Preziranje moralnih meril, kar počnejo mnogi v krščanstvu, in neupoštevanje lastne vesti ne bo pomagalo izbrisati greha.

Pri blaženju vročine si lahko pomagamo z mrzlimi obkladki. To je tako, kot če skušamo blažiti pekočo vest s šintoističnimi očiščevalnimi obredi. Mrzel obkladek lahko krajši čas na bolnika deluje blažilno, ne odstrani pa povzročitelja vročine. Duhovniki in preroki v Jeremijevih dneh so podobno poskušali zdraviti Izraelce. Ljudstvu so »lahkomiselno« zdravili duševne in moralne rane, govoreč: »Vse je v redu, vse je v redu.« (Jeremija 6:14; 8:11, An American Translation) Prepuščanje religioznim formalnostim in vzklikanje »vse je v redu« ni ozdravilo moralne slabosti Božjega ljudstva, tako tudi danes očiščevalni obredi ne spreminjajo ljudske morale.

Vročičen bolnik lahko z antipiretiki sicer zbije temperaturo, virus pa je še vedno v organizmu. Enako velja za konfucionizem, ki se zla loteva z izobrazbo. Na videz se s tem lahko pomaga ljudem, da se odvrnejo od zla, vendar li grešno ravnanje le potlači, ne odklanja pa prirojenih grešnih nagnjenj, ki so osnoven razlog grešnosti (1. Mojzesova 8:21).

Kaj pa bi lahko rekli o nirvani, budističnem nauku, ki skuša človeka osvoboditi grešnih nagnjenj? Stanje nirvane — pravijo, da to pomeni »upihniti« — naj bi bilo nekaj nepopisnega, prenehanje vsakršnih strasti in želja. Nekateri pravijo, da je to prenehanje lastne eksistence. Ali ni to tako, kot če bi bolniku z vročino svetovali, naj umre, ker mu bo to prineslo olajšanje? Poleg tega pa se za nirvano meni, da je zelo težko dosegljiva, če ne že nemogoča. Ali to za nekoga z nemirno vestjo zveni ohrabrujoče?

Osvoboditev izpod greha

Očitno je, da lahko ljudske filozofije o življenju in grešnih nagnjenjih, v najboljšem primeru le pomirijo posameznikovo vest, ne odstranijo pa grešnega stanja (1. Timoteju 6:20). Ali je to sploh mogoče? V Bibliji, starodavni knjigi, ki je bila napisana na Bližnjem vzhodu, se nahaja ključ za osvoboditev izpod greha. »Če so vaši grehi rdeči kot škrlat, bodo beli kakor sneg . . . Če me hočete poslušati, boste uživali dobrine zemlje.« (Izaija 1:18, 19) To je Jehova govoril Izraelcem, ki jim ni uspelo držati se meril neoporečnosti, pa čeprav so bili njegov izbran narod. Enako načelo velja za človeštvo v celoti. Grehov smo lahko očiščeni, oprani, če smo pripravljeni ubogati Stvarnika.

Kaj pravi Božja beseda o umivanju grehov človeštva? Tako kot je po grehu enega človeka postalo grešno vse človeštvo, tako bo po popolni poslušnosti Bogu drugega človeka poslušno človeštvo rešeno iz nesreče, pravi Biblija. (Rimljanom 5:18, 19) Kako? »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« (Rimljanom 5:8) Jezus Kristus, ki se je rodil kot popoln in brezgrešen človek in je bil enakovreden Adamu, preden je ta zgrešil, je bi zmožen odstraniti grehe človeštva (Izaija 53:12; Janez 1:14; 1. Petrovo 2:24). Z usmrtitvijo na mučilnem kolu, kot da je bil kriminalec, je Jezus osvobodil človeštvo sužnjevanja grehu in smrti. Pavel je takole dejal kristjanom v Rimu: »Zakaj ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne . . . da bi prav tako, kakor je greh kraljeval s smrtjo, po našem Gospodu Jezusu Kristusu milost kraljevala s pravičnostjo za večno življenje.« (Rimljanom 5:6, 21)

Temu, da je Kristus umrl za vse človeštvo in uravnotežil tehtnico, ki je bila neizenačena zaradi Adama, pravimo »odkupna« priprava (Matej 20:28). Lahko jo primerjamo z zdravilom, ki deluje proti virusu, ki povzroča vročino. Z vrednostjo Jezusove odkupnine za človeštvo, se lahko bolehno stanje človeštva zaradi greha — tudi sama smrt — odpravi. Ta potek zdravljenja je simbolično opisan v zadnji biblijski knjigi: »Obakraj reke pa raste drevo življenja, ki dvanajstkrat rodi in daje svoj sad vsak mesec. Listje tega drevesa je zdravilo narodom.« (Razodetje 22:2) Samo pomislimo! Simbolična reka vode življenja teče med drevesi življenja, čigar listje zdravi človeštvo. Ti božansko navdihnjeni simboli predstavljajo Božjo pripravo za popolno ozdravitev človeštva na temelju Jezusove odkupne žrtve.

Preroško videnje iz knjige Razodetja se bo kmalu uresničilo (Razodetje 22:6, 7). Potem bodo s popolnim koriščenjem vrednosti Jezusove odkupne žrtve za človeštvo vsi dobrosrčni postali popolni in se bodo ,iz suženjstva razpadljivosti rešili v svobodo poveličanih božjih otrok‘ (Rimljanom 8:21). Izpolnitve biblijskih prerokb kažejo, da je ta veličastna osvoboditev blizu (Razodetje 6:1-8). Kmalu bo Bog zemeljsko oblo očistil hudobije in ljudje se bodo veselili večnega življenja na rajski zemlji (Janez 3:16). To bo zares svet brez greha!

[Slika na strani 7]

Jezusova odkupna žrtev bo omogočila družinam, kakršna je ta, da bodo živele v večni sreči