Jehova po »nespameti« rešuje verujoče

»Ker pač svet s svojo modrostjo ni spoznal Boga v njegovi modrosti, je Bog sklenil rešiti tiste, ki verujejo, po nespameti oznanila.« (1. KORINČANOM 1:21)

1. Kako Jehova uporablja »nespamet« in kako vemo, da svet s svojo modrostjo ni spoznal Boga?

PROSIM? Ali Jehova uporablja nespamet? Ne zares! Vendar on lahko in tudi uporablja to, kar se svetu zdi nespametno. Tako ravna zato, da rešuje ljudi, ki so ga spoznali in ga ljubijo. Svet s svojo modrostjo ne more spoznati Boga. Jezus je to jasno povedal v molitvi: »Pravični Oče! Svet te ni spoznal.« (Janez 17:25)

2. Kako bi se morda zdelo, da se Jehovovi nameni ter nameni tega sveta izvršujejo vzporedno, toda kaj odkrivajo dejstva?

² Jezusove besede odkrivajo, da se Jehovove poti razlikujejo od poti tega sveta. Površno bi se morda zdelo, da se Božji namen ter nameni tega sveta izvršujejo vzporedno. Morda je videti, da Bog blagoslavlja dosežke tega sveta. Biblija na primer pravi, da bo Bog vzpostavil pravično vladavino, ki bo človeštvu na zemlji prinesla življenje v miru, sreči in blaginji (Izaija 9:5, 6, v NW 9:6, 7; Matej 6:10). Svet tudi razglaša, da naj bi tako imenovana nova svetovna ureditev prinesla ljudem mir, blaginjo in dobro vladavino. Vendar Božji namen ni enak načrtom tega sveta. Jehovov namen je, da se dokaže kot Vrhovni gospodar vesolja. To bo storil po nebeški vladavini, ki bo odstranila vse zemeljske vladavine (Danijel 2:44; Razodetje 4:11; 12:10). Tako Bog s tem svetom nima nič skupnega (Janez 18:36; 1. Janezovo 2:15-17). Zato tudi Biblija govori o dveh vrstah modrosti, o ,modrosti Boga‘ ter o ,modrosti sveta‘ (1. Korinčanom 1:20, 21).

Osnovna pomanjkljivost posvetne modrosti

3. Zakaj nova svetovna ureditev, ki jo ponuja človek, ne bo uspešna, čeprav se zdi modrost tega sveta impresivna?

³ Tistim, ki jih ne vodi Božja modrost, se zdi modrost tega sveta impresivna. Tu so visokozveneče posvetne filozofije, ki očarajo razum. Na tisoče visokošolskih ustanov posreduje informacije tistih, ki jih imajo mnogi za največje ume človeštva. Obsežne knjižnice so prepolne nakopičenega znanja stoletnih človeških izkušenj. Kljub temu lahko novi svetovni ureditvi, ki jo ponujajo posvetni vladarji, vladajo samo nepopolni, grehu podvrženi, umrljivi ljudje. Zato bi bila takšna ureditev nepopolna, ponavljala bi mnoge pretekle napake in nikoli ne bi zadovoljila vsem potrebam človeštva (Rimljanom 3:10-12; 5:12).

4. Čemu je podvržena predlagana nova svetovna ureditev in kakšne so zaradi tega posledice?

⁴ Nova svetovna ureditev, ki jo ponuja človek, ni podvržena samo človeškim slabostim, marveč tudi vplivu hudobnih duhovnih stvarjenj, Satana Hudiča in njegovih demonov. Satan je zaslepil misli ljudi, tako da ne verjamejo ,slavni dobri vesti o Kristusu‘ (2. Korinčanom 4:3, 4; Efežanom 6:12). Zato svet tepe nadloga za nadlogo. Svet trpi in krvavi zaradi svojega nesrečnega poskusa, da bi si vladal brez Božje pomoči in neoziraje se na božansko voljo (Jeremija 10:23; Jakob 3:15, 16). Tako je, kot je rekel apostol Pavel: »Svet s svojo modrostjo ni spoznal Boga.« (1. Korinčanom 1:21)

5. Katera je osnovna pomanjkljivost modrosti tega sveta?

⁵ Kaj je potemtakem osnovna pomanjkljivost modrosti tega sveta ter njihovih načrtov za novo svetovno ureditev? Svet prezira to, česar ni mogoče prezreti brez posledic — vrhovno prevzvišenost Boga Jehova. Osorno odklanjajo priznati božansko prevzvišenost. Svet iz vseh svojih načrtov namerno izključuje Jehova in se zanaša na svoje sposobnosti ter sisteme (primerjaj Danijel 4:28-31, v NW 4:31-34; Janez 18:37). Biblija jasno pove, da je »strah Gospodov [Jehovov, NW] začetek modrosti« (Pregovori 9:10, AC; Psalm 111:10) Svet ni uvidel niti tega osnovnega pogoja za modrost. Kako naj bo uspešen brez božanske podpore (Psalm 127:1)?

Ali je kraljestveno oznanjevanje nespametno ali smotrno?

6., 7. a) Kaj oznanjujejo tisti, ki jih vodi Božja modrost, toda kako nanje gleda svet? b) V soglasju s katero modrostjo pridiga duhovščina krščanstva in kakšne so posledice takšnega pridiganja?

⁶ Po drugi strani pa tisti, ki so spoznali Boga, kažejo Božjo modrost ter so se odločili, da jih ona vodi. Kot je napovedal Jezus, oznanjujejo »veselo novico o kraljestvu . . . po vsem svetu« (Matej 24:14, J. Moder; 28:19, 20). Ali je zdaj, ko je vsa zemlja polna razprtij, onesnaženja, revščine in človeškega trpljenja, takšno oznanjevanje smotrno? Posvetno modrim se zdi takšno oznanjanje Božjega kraljestva skrajno nespametno in prav nič smotrno. Na oznanjevalce Božjega kraljestva gledajo kot na coklo, ki zavira državo in njen napredek k idealni politični vladavini. Pri tem jih podpira duhovščina krščanstva, ki pridiga po posvetni modrosti in ne pove ljudem tega, kar bi morali vedeti o Božjem novem svetu ter njegovi kraljestveni vladavini, čeprav je bila to osnova Kristusovega poučevanja (Matej 4:17; Marko 1:14, 15).

⁷ Zgodovinar H. G. Wells je opozoril na to napako duhovščine krščanstva. Zapisal je: »Očiten je velik poudarek, ki ga je Jezus dajal poučevanju o tem, kar je sam imenoval Nebeško kraljestvo ter hkrati neznatnost tega v obredih ter poučevanju večine krščanskih cerkva.« Da bi ljudje te generacije dosegli življenje, morajo najprej slišati o Božjem vzpostavljenem kraljestvu. To dobro vest pa jim mora nekdo oznaniti (Rimljanom 10:14, 15).

8. Zakaj je oznanjevanje Božje dobre vesti danes najsmotrnejše delo, kakšno ravnanje pa nima daljnosežnih koristi?

⁸ Oznanjevanje Božje dobre vesti je potemtakem najsmotrnejša dejavnost, s katero se je danes vredno ukvarjati. To pa zato, ker kraljestveno sporočilo daje pristno upanje, ki v teh zadnjih dneh, ,v težkih časih, v katerih je težko shajati‘, napolnjuje človeška srca z veseljem (2. Timoteju 3:1-5, NW; Rimljanom 12:12; Titu 2:13). Življenje v tem svetu je negotovo in kratko, življenje v novem svetu pa bo večno, sredi veselja, obilja in miru, in to tu, na zemlji (Psalm 37:3, 4, 11). Kot je rekel Jezus Kristus: »Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa pogubi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje?« Če človek izgubi pravico do življenja v Božjem novem svetu, kakšno korist ima potem od tega minljivega sveta? Takšno zdajšnje posameznikovo uživanje v gmotnih stvareh je jalovo, ničevo in minljivo. (Matej 16:26; Pridigar 1:14; Marko 10:29, 30)

9. a) Kaj je Jezus svetoval človeku, ki je bil povabljen da postane njegov sledilec, pa je zaprosil za odlog? b) Kako bi moral Jezusov odgovor vplivati na nas?

⁹ Človek, ki ga je Jezus povabil, naj postane njegov sledilec, je rekel: »Dovoli, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Kaj mu je Jezus svetoval? Ker je vedel, da bi človek odložil najpomembnejše delo samo zato, da bi počakal, da umrejo njegovi starši, mu je Jezus odgovoril: »Pusti, naj mrtvi pokopljejo svoje mrliče, ti pa pojdi in oznanjaj božje kraljestvo.« (Luka 9:59, 60) Tisti, ki odsevajo modrost s tem, da poslušajo Kristusa, se ne morejo izogniti izpolnjevanja naloge oznanjanja kraljestvenega sporočila. Božanska modrost jim pomaga, da se zavedajo, da je ta svet s svojimi vladarji obsojen na propad (1. Korinčanom 2:6; 1. Janezovo 2:17). Podpiralci Božje prevzvišenosti vedo, da je edino pravo upanje za človeštvo božanski poseg in vladavina (Zaharija 9:10). Medtem ko posvetno modri ne verjamejo v Božje kraljestvo in si ne želijo te nebeške vladavine, ljudje, ki jih vodi božanska modrost, zares delujejo v prid soljudi, saj jih pripravljajo na večno življenje v Jehovovem obljubljenem novem svetu (Janez 3:16; 2. Petrovo 3:13).

,Nespamet za tiste, ki so na poti pogubljenja‘

10. a) Katerega dela se je po spreobnitvi oprijel Savel iz Tarza in kako je gledal nanj? b) Po čem so sloveli antični Grki, toda kako Bog gleda na njihovo modrost?

¹⁰ Savel iz Tarza, ki je postal Pavel, apostol Jezusa Kristusa, je sprejel to delo, ki rešuje življenje. Ali bi bilo razumno sklepati, da je Jezus Savla zatem, ko ga je spreobrnil, določil, da sodeluje v nespametni dejavnosti? Pavel ni mislil tako (Filipljanom 2:16). Takrat so imeli Grke za najbolj izobražne ljudi na svetu. Ponašali so se svojimi velikimi filozofi in modrijani. Čeprav je Pavel govoril grščino, ni sledil grškim filozofom in poučevanjem. Zakaj? Ker je takšna modrost tega sveta za Boga nespametna.a Pavel je hrepenel po božanski modrosti, ki ga je spodbujala k oznanjanju dobre vesti od hiše do hiše. Največji oznanjevalec vseh časov, Jezus Kristus, je zgled, ki ga je poučil, naj opravlja enako delo. (Luka 4:43; Apostolska dela 20:20, 21; 26:15-20; 1. Korinčanom 9:16)

11. Kaj je v bistvu rekel Pavel o svoji nalogi oznanjanja ter posvetni modrosti?

¹¹ Pavel je o svoji nalogi oznanjanja rekel naslednje: »Kristus me [je] . . . poslal oznanjat evangelij, in sicer brez govorniške spretnosti, da Kristusov križ ne bi izgubil svoje moči. Beseda o križu [Jezusovi odkupni žrtvi] je namreč za tiste, ki so na poti pogubljenja, nespamet; nam, ki smo na poti zveličanja, pa je božja moč. Pisano je: ,Uničil bom modrost modrih in spodnesel razumnost razumnih.‘ Kje je modrijan [na primer filozof], kje je pismouk, kje je učenjak tega sveta? Mar ni Bog modrosti tega sveta obrnil v nespamet? Ker pač svet s svojo modrostjo ni spoznal Boga v njegovi modrosti, je Bog sklenil rešiti tiste, ki verujejo, po nespameti oznanila.« (1. Korinčanom 1:17-21)

12. Kaj Jehova dela »po nespameti oznanila« in kako se na to odzovejo tisti, ki iščejo »modrosti, . . . ki je od zgoraj«?

¹² Morda se ti zdi neverjetno, da Jehova uporablja za svoje oznanjevalce ravno tiste, katere ima svet za nespametne. Da, po nespametnosti delovanja teh oznanjevalcev Bog rešuje verujoče. Jehova je zadeve tako uredil, da oznanjevalci te »nespameti« sebe ne morejo poveličevati; drugi ljudje pa ne morejo upravičeno slaviti tistih, od katerih so slišali dobro vest. To pa zato, »da se pred Bogom ne bi ponašal noben človek« (1. Korinčanom 1:28-30, v NW 1:28-31; 3:6, 7). Oznanjevalci zares igrajo pomembno vlogo, vendar pa je njim poverjeno sporočilo, ki ga morajo razglasiti, tisto, ki poskrbi za rešitev človeka, seveda če mu verjame. Tisti, ki išče »modrosti, . . . ki je od zgoraj«, ne bo preziral sporočila oznanjevalcev, ker bi se mu ti zdeli nespametni, manjvredni in preganjani, ko oznanjajo od hiše do hiše. Ravno nasprotno, krotki bodo spoštovali kraljestvene glasnike kot oznanjevalce, ki jih je pooblastil Jehova in ki prihajajo v Božjem imenu. Sporočilu, ki jim ga prinašajo ustno in po natisnjenih straneh, bodo pripisali veliko vrednost. (Jakob 3:17; 1. Tesaloničanom 2:13)

13. a) Kako so Judje in Grki gledali na oznanjevanje o Kristusu, pribitem na kol? b) Izmed katerih skupin ljudi je le malo poklicanih, da postanejo Jezusovi sledilci in zakaj?

¹³ Svoje razmišljanje o Božjih poteh je Pavel nadaljeval z besedami: »Judje namreč zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo Kristusa, križanega, ki je Judom v spotiko, poganom nespamet. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, oznanjamo Kristusa, božjo moč in božjo modrost. Zakaj to, kar je nespametno pri Bogu, je modrejše od ljudi, in kar je pri Bogu slabotno, je močnejše od ljudi. Glejte, bratje, kakšni ste bili poklicani! Ni vas veliko modrih v očeh ljudi, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko imenitnih. Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta nespametno, da bi osramotil modre. Tisto, kar je v očeh sveta slabotno, si je Bog izbral, da bi osramotil tisto, kar je močno.« (1. Korinčanom 1:22-27; primerjaj Izaija 55:8, 9)

14. a) Na kaj opozorijo Jehovove priče, ko jih sprašujejo za priporočila? b) Zakaj Pavel ni hotel ugajati Grkom s tem, da bi se bahal s posvetno modrostjo?

¹⁴ Ko je bil Jezus na zemlji, so Judje zahtevali znak iz nebes (Matej 12:38, 39; 16:1). Jezus ni hotel narediti nobenega znamenja. Tudi Jehovove priče danes ne dajejo nikakršnih znamenjem podobnih priporočil. Raje opozarjajo na pooblastila za oznanjanje dobre vesti, ki so zapisana v biblijskih vrsticah, na primer v Izaiju 61:1, 2; Markovem evangeliju 13:10 in Razodetju 22:17. Antični Grki so stremeli za modrostjo ter po višji izobrazbi v zadevah tega sveta. Čeprav je bil Pavel izšolan v tej posvetni modrosti, ni hotel ugajati Grkom s tem, da bi jo razkazoval (Apostolska dela 22:3). Govoril in pisal je v pogovorni grščini, ki so jo govorili povprečni ljudje, ne pa v klasični. Pavel je rekel Korinčanom: »Bratje, tudi ko sem jaz prišel k vam, nisem prišel zato, da bi vam z izbranimi besedami ali z modrostjo oznanjal božje skrivnosti. . . . Nisem govoril in nisem oznanjal s prepričevalnimi besedami modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč, da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na božji moči.« (1. Korinčanom 2:1-5)

15. Na kaj je Peter opozoril tiste, ki se posmehujejo dobri vesti in v čem je današnje stanje podobno Noetovim dnem?

¹⁵ V teh poslednjih dneh tiste, ki se posmehujejo dobri vesti o prihajajočem Božjem novem svetu in približajočem se koncu sveta, svarijo besede apostola Petra, da je bil svet Noetovih dni »v povodnji pokončan« (2. Petrovo 3:3-7). Kaj je naredil Noe, ko se je približeval takratni katastrofalni konec? Mnogi ga poznajo le kot graditelja barke. Vendar Peter pove, da, ko je Bog privedel potop na starodavni svet, »je obvaroval Noeta, . . . glasnika pravičnosti« (2. Petrovo 2:5). V svoji posvetni modrosti so se ti brezbožni predpotopneži nedvomno posmehovali temu, kar je Noe oznanjal in ga imeli za neumnega, nestvarnega in neizkušenega. Danes so pravi kristjani v podobnem položaju, saj je Jezus našo generacijo primerjal s tisto iz Noetovih dni. Kljub posmehu je oznanjevanje kraljestvene dobre vesti več kot samo govorjenje. Tako kot Noetovo tudi današnje oznanjevanje rešuje tako oznanjevalca kot tistega, ki ga posluša! (Matej 24:37-39; 1. Timoteju 4:16)

»Naj postane nespameten, da bo moder«

16. Kaj se bo v Harmagedonu zgodilo z modrostjo tega sveta in kdo bo preživel v Božji novi svet?

¹⁶ Kmalu bo Bog Jehova v Harmagedonu »uničil [vso] modrost modrih«. ,Spodnesel bo [vso] razumnost razumnih‘, ki napovedujejo, kako bo njihova nova svetovna ureditev prinesla človeštvu boljše razmere. »Na vojsko za veliki dan vsemogočnega Boga« bo Bog upepelil vse lažno modrijanstvo, filozofijo in modrost tega sveta (1. Korinčanom 1:19; Razodetje 16:14-16). Edini, ki bodo preživeli to vojno in prejeli življenje v Božjem novem svetu, so tisti, ki se pokorijo temu, kar ima svet za nespametno — Jehovovi slavni dobri vesti o Kraljestvu.

17. Kako so Jehovove priče postale ,nespametne‘ in kaj so odločeni delati Božji oznajevalci dobre vesti?

¹⁷ Jehovovih prič, ki jih vodi sveti duh, ni sram oznanjati tega, kar ima svet za nespametno. Namesto, da bi poskušale biti posvetno modre, so postale ,nespametne‘. Kako? Tako da oznanjajo o Kraljestvu, s tem pa utegnejo postati modre, kot je zapisal Pavel: »Če kdo izmed vas misli, da je moder na tem svetu, naj postane nespameten, da bo moder.« (1. Korinčanom 3:18-20) Jehovovi oznanjevalci dobre vesti vedo, da njihovo sporočilo rešuje življenje, zato ga bodo brez premora še naprej oznanjali, dokler ne bo v harmagedonski vojni konec tega sveta in njegove modrosti. Jehova bo kmalu upravičil svojo vesoljno prevzvišenost in podaril večno življenje vsem, ki zdaj verujejo in ravnajo »po nespameti oznanila«.

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovoril

◻ Kateri dve vrsti modrosti obstajata?

◻ Katera je osnovna pomanjkljivost posvetne modrosti?

◻ Zakaj je oznanjevanje dobre vesti najbolj smotrno delo?

◻ Kaj se bo kmalu zgodilo z vso posvetno modrostjo?

◻ Zakaj Jehovovih prič ni sram oznanjati tega, kar ima svet za nespametno?

[Slika na strani 23]

Grki so stremeli za posvetno modrostjo in pogosto so gledali na Pavlovo oznanjevanje kot na nespametno