Navdihnjen vzorec krščanskega misijonarstva
»Posnemajte mene, kakor jaz posnemam Kristusa.« (1. KORINČANOM 11:1)
1. V katerih rečeh je Jezus svojim sledilcem zapustil izreden zgled (Filipljanom 2:5-9)?
KAKO izreden zgled je Jezus zapustil svojim učencem! Rade volje je zapustil nebeško slavo, da je prišel na zemljo in živel med grešnimi ljudmi. Za rešitev človeštva, in kar je še pomembnejše, za posvetitev imena svojega nebeškega Očeta, je bil pripravljen prestati veliko trpljenje (Janez 3:16; 17:4). Ko mu je šlo že za glavo, je srčno izjavil: »Zato sem rojen in zato sem prišel na ta svet, da pričujem za resnico.« (Janez 18:37)
2. Zakaj je obujeni Jezus svojim učencem lahko zapovedal, naj nadaljujejo delo, ki ga je sam začel?
2 Jezus je pred smrtjo odlično izšolal učence, da bi lahko nadaljevali delo pričanja za kraljestveno resnico (Matej 10:5-23; Luka 10:1-16). Zato je po vstajenju lahko zapovedal: »Pojdite . . . naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal!« (Matej 28:19, 20)
3. Kako se je pridobivanje učencev razširilo, toda kje se je v glavnem opravljalo?
3 Naslednja tri leta in pol so Jezusovi učenci ubogali to zapoved, vendar so pridobivali učence samo med Judi, judovskimi spreobrnjenci in obrezanimi Samarijani. Leta 36 n.š. pa je Bog odredil, naj se dobra vest oznani neobrezanemu Korneliju in njegovim domačim. V naslednjem desetletju so v skupščino sprejeli še nadaljnje pogane. Kaže pa, da so večinoma še vedno delovali samo v vzhodnem Sredozemlju (Apostolska dela 10:24, 44-48; 11:19-21).
4. Kaj pomembnega se je zgodilo okrog leta 47 ali 48 n.š.?
4 Kristjani so potrebovali nekaj, kar bi jih motiviralo ali usposobilo, da bi Judom in poganom oznanjali tudi po oddaljenejših krajih. Tako so okrog leta 47 ali 48 starešine skupščine v sirski Antiohiji dobili božansko sporočilo: »Odberite mi Barnaba in Savla za delo, kamor sem ju poklical!« (Apostolska dela 13:2) Ali si opazil, da je bil Pavel takrat znan po svojem prvotnem imenu Savel? Bodi pozoren na to, da je Bog imenoval Barnaba pred Pavlom, morda zato, ker so tedaj gledali na Barnaba kot na starejšega.
5. Zakaj je zapis o Pavlovem in Barnabovem misijonarskem potovanju dragocen za današnje kristjane?
5 Podroben zapis Pavlovega in Barnabovega misijonarskega potovanja zelo opogumlja Jehovove priče, še posebej misijonarje in pionirje, ki so zapustili domači kraj, da bi služili Jehovu v drugi državi. Gotovo nas bo pregledovanje 13. in 14. poglavja Apostolskih del spodbudilo, da še bolj posnemamo Pavla in Barnaba ter še bolj sodelujemo pri tako pomembnem pridobivanju učencev.
Ciper
6. Kako zgledno sta misijonarja ravnala na Cipru?
6 Misijonarja sta iz sirskega pristanišča Selevkije nemudoma odjadrala na Ciper. Ko sta se izkrcala v Salamini, se nista lotila nepomembnih reči, temveč sta »po judovskih shodnicah oznanjala božjo besedo«. Posnemala sta Kristusa, to pomeni, da nista čakala v mestu, da otočani pridejo k njima, temveč sta »obhodila . . . ves otok«. To je brez dvoma zahtevalo veliko hoje in prilagoditve, saj je Ciper velik otok in misijonarja sta po dolgem prehodila najdaljši del (Apostolska dela 13:5, 6).
7. a) Kaj izjemnega se je zgodilo v Pafu? b) H kakšnemu mnenju nas spodbuja ta zapis?
7 Ob koncu bivanja na otoku sta bila moža nagrajena s čudovito izkušnjo v Pafu. Upravnik otoka, Sergij Pavel, je prisluhnil njunemu oznanilu in »veroval« (Apostolska dela 13:7, 12). Pavel je pozneje napisal: »Glejte bratje, kakšni ste bili poklicani! Ni vas veliko modrih v očeh ljudi, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko imenitnih.« (1. Korinčanom 1:26) Med mogočnimi, ki so se odzvali, je bil Sergij Pavel. Ta izkušnja bi nas morala vse, še posebej pa misijonarje, spodbuditi, da pozitivno gledamo na oznanjevanje vladnim uradnikom; tako nam priporoča tudi Prvo pismo Timoteju 2:1-4. Oblastniki včasih zelo pomagajo Božjim služabnikom (Nehemija 2:4-8).
8. a) Kako se je v tem času spremenil odnos med Barnabom in Pavlom? b) V čem je Barnaba odličen zgled?
8 Pavel je pod vplivom Jehovovega duha odločilno prispeval k spreobrnjenju Sergija Pavla (Apostolska dela 13:8-12). Kaže, da je od tedaj vodstvo prevzel Pavel. (Primerjaj Apostolska dela 13:7 s 13:15, 16, 43.) To je bilo v skladu z njegovim božanskim poslanstvom, ki ga je prejel ob spreobrnjenju (Apostolska dela 9:15). To je morda preskusilo Barnabovo ponižnost. Vendar Barnaba te spremembe ni vzel za žalitev, temveč je verjetno živel v soglasju s pomenom svojega imena »sin tolažbe« ter zvestovdano podpiral Pavla na misijonarskem potovanju in tudi pozneje, ko so jima nekateri judovski kristjani očitali služenje med neobrezanimi pogani (Apostolska dela 15:1, 2). Kako odličen zgled za vse nas, tudi za člane misijonarskih in betelskih družin! Zmeraj bi morali biti voljni sprejeti teokratične spremembe in povsem podpreti tiste, ki so postavljeni, da nas vodijo (Hebrejcem 13:17).
Planotasta Mala Azija
9. Kaj se naučimo iz Pavlove in Barnabove pripravljenosti, da potujeta v pizidijsko Antiohijo?
9 Pavel in Barnaba sta s Cipra odplula na sever proti celinski Aziji. Zaradi neznanega vzroka nista ostala ob obali, temveč sta ubrala dolgo in nevarno pot kakšnih 180 kilometrov proti pizidijski Antiohiji, ki je ležala na osrednji planoti Male Azije. Torej sta morala na planoto čez gorski prelaz na višini približno 1100 metrov. Biblicist J. S. Howson pravi: »Vsa antična zgodovina priča . . . o divjih in roparskih navadah prebivalcev tega pogorja, ki ločuje osrednjo planoto od obmorske ravnine na jugu.« Poleg tega sta se misijonarja srečala tudi z naravnimi nevarnostmi. »Noben del Male Azije,« dodaja Howson, »ni bolj značilen po hudournikih kot pizidijsko gorovje, kjer reke bruhajo spod mogočnih sten ali se divje penijo skozi soteske.« Tako si laže predstavljamo, kakšno pot sta bila misijonarja pripravljena premagati za širjenje dobre vesti (2. Korinčanom 11:26). Tudi danes mnogi Jehovovi služabniki kljubujejo vsakovrstnim oviram, da bi dosegli ljudi in jim povedali dobro vest.
10., 11. a) Kako je Pavel zadržal skupen temelj s svojimi poslušalci? b) Zakaj je mnoge Jude verjetno osupnilo, ko so slišali o Mesijevem trpljenju? c) Kakšno rešitev je Pavel predstavil poslušalcem?
10 Ker je bila v pizidijski Antiohiji judovska sinagoga, sta misijonarja najprej krenila tja in tako dala tistim, ki so najbolj poznali Božjo besedo, priložnost, da sprejmejo dobro vest. Ko so jima dali besedo, je Pavel vstal in podal mojstrsko predavanje. V njem je z navzočimi Judi in proseliti zadržal skupen temelj (Apostolska dela 13:13-16, 26). Pavel je po uvodu preletel slavno zgodovino Judov in poslušalce spomnil, da je Jehova izbral njihove prednike in jih rešil iz Egipta, pa tudi, da jim je pomagal poraziti prebivalce Obljubljene dežele. Nato je osvetlil Jehovovo ravnanje z Davidom. To je bilo Judom prvega stoletja pri srcu, saj so pričakovali, da jim bo Bog obudil Davidovega potomca, ki jih bo rešil in jim večno vladal. Tedaj je Pavel srčno izjavil: »Iz njegovega [Davidovega] rodu je Bog, kakor je bil obljubil, poslal Izraelu odrešenika Jezusa.« (Apostolska dela 13:17-23).
11 Mnogi Judje so pričakovali rešitelja, vojaškega junaka, ki bi jih osvobodil rimskega jarma in povzdignil judovski narod nad vse ostale. Zato so bili brez dvoma osupli, ko so slišali Pavla govoriti, da so njihovi lastni verski voditelji dali usmrtiti Mesija. »Toda Bog ga je obudil od mrtvih,« je neustrašno rekel Pavel. Proti koncu govora je svojim poslušalcem odkril, da lahko dosežejo sijajno rešitev. »Vedite, . . . po njem se vam oznanja odpuščanje grehov. In vsak, kdor veruje, dobi v njem opravičenje od vsega, od česar niste mogli dobiti opravičenja v Mojzesovi postavi.« Svoj govor je sklenil z opominom poslušalcem, naj ne bodo podobni mnogim, za katere je Bog napovedal, da bodo zaničevali njegovo čudovito pripravo za rešitev (Apostolska dela 13:30-41).
12. Kakšen je bil učinek Pavlovega predavanja in kako bi nas to moralo spodbuditi?
12 Kako sijajno svetopisemsko predavanje! Kako so se odzvali poslušalci? »Veliko Judov in pobožnih spreobrnjencev [je] spremljalo Pavla in Barnaba.« (Apostolska dela 13:43) Kako spodbudno za nas danes! Tudi mi dajmo vse od sebe, da učinkovito predstavimo resnico, naj bo v javnem služenju ali pa s komentarji in govori na skupščinskih shodih (1. Timoteju 4:13-16).
13. Zakaj sta morala misijonarja oditi iz pizidijske Antiohije in kakšna vprašanja glede novih učencev se pojavljajo?
13 Novi zainteresirani iz pizidijske Antiohije dobre vesti niso mogli zadržati zase. Tako se je »naslednjo soboto . . . zbralo skoraj vse mesto, da bi slišali Gospodovo besedo«. Novica se je kmalu razširila tudi zunaj mesta. Pravzaprav se je »Gospodova beseda . . . širila po vsej deželi« (Apostolska dela 13:44, 49). Zavistni Judje pa tega niso sprejeli z veseljem, ampak jim je uspelo misijonarja izgnati iz mesta (Apostolska dela 13:45, 50). Kako je to vplivalo na nove učence? Ali so se prestrašili in odnehali?
14. Zakaj nasprotniki niso mogli zaustaviti dela, ki sta ga začela misijonarja, in kaj se naučimo iz tega?
14 Ne, saj je bilo to Božje delo. In misijonarja sta vanje položila trden temelj za vero v obujenega Gospoda Jezusa Kristusa. Očitno so ti novi učenci imeli za voditelja Kristusa, ne misijonarja. Tako beremo, da »so bili polni veselja in Svetega Duha« (Apostolska dela 13:51, v NW 13:52). Kako spodbudno je to za misijonarje in ostale, ki danes pridobivajo učence! Če ponižno in vneto storimo svoje, bosta Bog Jehova in Jezus Kristus blagoslovila naše služenje (1. Korinčanom 3:9).
Ikonij, Listra in Derba
15. Kako sta misijonarja ravnala v Ikoniju in kakšni so bili sadovi?
15 Pavel in Barnaba sta potem odpotovala 140 kilometrov jugovzhodno do naslednjega mesta, Ikonija. Strah pred preganjanjem ju ni zadržal, da ne bi ravnala enako kot v Antiohiji. Biblija poroča o rezultatu: »Veliko Judov in Grkov [je] sprejelo vero.« (Apostolska dela 14:1) Judje, ki niso sprejeli dobre vesti, so tudi tu zanetili nasprotovanje. Toda misijonarja sta vztrajala in še precej časa pomagala novim učencem v Ikoniju. Ko pa sta Pavel in Barnaba zvedela, da ju hočejo judovski nasprotniki kamnati, sta oprezno pobegnila na naslednje področje: »v Listro, Derbo in sosednje kraje« (Apostolska dela 14:2-6).
16., 17. a) Kaj se je Pavlu zgodilo v Listri? b) Kako je Božje ravnanje z apostolom vplivalo na nekega mladeniča iz Listre?
16 Na tem še neobdelanem področju sta hrabro ,oznanjala veselo novico‘ (Apostolska dela 14:7, J. Moder). Ko so to zvedeli Judje iz pizidijske Antiohije in Ikonija, so prišli naravnost v Listro in nahujskali drhal, da je kamenjala Pavla. Ker ni imel časa pobegniti, so ga nasprotniki s kamenjem tako obmetali, da so bili prepričani, da je mrtev. Odvlekli so ga iz mesta (Apostolska dela 14:19).
17 Ali si lahko zamisliš, kako je to potrlo nove učence? Toda glej glej, ko so obkrožili Pavla, je ta vstal! Biblija ne pove, ali je med temi novimi učenci bil tudi mladi Timotej. Zagotovo pa je nekoč zvedel za Božje ravnanje s Pavlom in to je na njegov mladi razum napravilo globok vtis. Pavel je v drugem pismu Timoteju zapisal: »Ti si krenil za menoj v mojem nauku, vedênju . . . trpljenju, kakršno me je zadelo v Antiohiji, v Ikoniju in v Listri. Kakšna preganjanja sem pretrpel! Toda iz vseh me je rešil Gospod.« (2. Timoteju 3:10, 11) Ko se je Pavel kakšno leto ali dve po kamnanju vrnil v Listro, je bil mladi Timotej že zgleden kristjan; »bratje v Listri in Ikoniju so imeli o njem zelo dobro mnenje« (Apostolska dela 16:1, 2). Tako ga je Pavel izbral za popotnega tovariša. To je Timoteju pomagalo pri duhovni rasti in sčasoma se je že tako usposobil, da ga je Pavel poslal obiskat nekaj skupščin (Filipljanom 2:19, 20; 1. Timoteju 1:3). Tudi danes goreči Božji služabniki izvrstno vplivajo na mlade, od katerih mnogi rastejo v dragocene Božje služabnike, kakršen je bil Timotej.
18. a) Kaj sta misijonarja doživela v Derbi? b) Kakšna priložnost se jima je ponudila, toda za kaj sta se odločila?
18 Dan po tistem, ko je Pavel v Listri komaj ušel smrti, je z Barnabom odšel v Derbo. Tokrat ju niso zasledovali nasprotniki in Biblija poroča, da sta »pridobila veliko učencev« (Apostolska dela 14:20, 21). Ko sta v Derbi ustanovila skupščino, sta se morala odločiti. Iz Derbe je vodila prometna rimska cesta proti Tarzu, od tam pa je bil samo še kratek kos poti do sirske Antiohije. Morda je bila to najprikladnejša pot za vrnitev in misijonarja bi lahko menila, da si že zaslužita počitek. Toda Pavel in Barnaba sta posnemala svojega Gospodarja, vedela sta, kaj je potrebnejše (Marko 6:31-34).
Opraviti Božje delo
19., 20. a) Kako je Jehova blagoslovil misijonarja, ker sta se vrnila v Listro, Ikonij in Antiohijo? b) Kaj se iz tega nauči sodobno Jehovovo ljudstvo?
19 Misijonarja nista ubrala najkrajše poti domov, temveč sta se pogumno vrnila obiskat ista mesta, kjer so jima pred časom stregli po življenju. Ali ju je Jehova zaradi te nesebične skrbi za nove ovce blagoslovil? Seveda, saj se pripoved glasi takole: »Vlivala sta pogum v srca učencev in jih spodbujala, naj vztrajajo v veri.« Tem novim učencem sta primerno rekla: »Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v božje kraljestvo.« (Apostolska dela 14:21, 22) Pavel in Barnaba sta jih spomnila tudi na to, da so poklicani za sodediče v prihajajočem Božjem kraljestvu. Tudi danes bi morali nove učence tako opogumljati. Moč za preskušnje jim lahko vlijemo tako, da jim predstavimo obet večnega življenja na zemlji pod vladavino tistega Božjega kraljestva, ki sta ga oznanjala že Pavel in Barnaba.
20 Preden sta Pavel in Barnaba zapustila vsako mesto, sta pomagala krajevni skupščini, da se je bolje organizirala. Očitno sta izšolala sposobne može in jih postavila za vodenje (Apostolska dela 14:23). To je nedvomno pripomoglo k nadaljnjemu širjenju. Tudi danes misijonarji in drugi, ki pomagajo neizkušenim napredovati, da lahko sprejmejo odgovornosti, zatem včasih odidejo in opravljajo dobro delo tam, kjer je to bolj nujno.
21., 22. a) Kaj se je zgodilo, ko sta Pavel in Barnaba končala svoje misijonarsko potovanje? b) Katera vprašanja se pojavljajo?
21 Ko sta se misijonarja končno vrnila v sirsko Antiohijo, sta lahko bila nadvse zadovoljna. Biblijsko poročilo navaja, da sta »opravila« delo, ki jima ga je zaupal Bog (Apostolska dela 14:26). Razumljivo je, da so njuna doživetja ,vse brate navdala z velikim vesejem‘ (Apostolska dela 15:3). Kaj pa prihodnost? Ali sta misijonarja zdaj počivala na lovorikah? Sploh ne! Zatem ko sta zaradi odločitve glede vprašanja obreze obiskala vodilno telo v Jeruzalemu, sta spet krenila na misijonarsko potovanje. Tokrat sta odšla v različni smeri. Barnaba je vzel Janeza Marka in odplul na Ciper, Pavel pa si je izbral novega tovariša, Sila, in z njim potoval skozi Sirijo in Kilikijo (Apostolska dela 15:39-41). Na tem potovanju je izbral mladega Timoteja in ga vzel s seboj.
22 Biblija ne pripoveduje o sadovih drugega Barnabovega potovanja. Pavel je nadaljeval pot na novo področje in v vsaj petih mestih ustanovil skupščine, in sicer v Filipih, Beroji, Tesaloniki, Korintu in Efezu. Kaj je bila skrivnost Pavlovega izjemnega uspeha? Ali se ista načela obnesejo tudi pri tistih, ki danes pridobivajo učence?
Ali se spomniš?
◻ Zakaj je Jezus izjemen posnemanja vreden zgled?
◻ Glede česa je zgled Barnaba?
◻ Kaj se naučimo iz Pavlovega predavanja v pizidijski Antiohiji?
◻ Kako sta Pavel in Barnaba povsem spolnila svojo nalogo?
[Slika na strani 15]
Pavlovo vztrajanje v preganjanju je trajno vplivalo na mladega Timoteja