Cenimo dragoceno darilo življenja

ŽIVLJENJE — kako dragocena posest! Brez njega ne moremo narediti ničesar. Ko je enkrat izgubljeno, ga človek ne more več vrniti. Če je naše življenje v nevarnosti, naredimo vse, za kar menimo, da bi ga nam pomagalo ohraniti, in ko nas pestijo stiske, se mnogi celo zatečejo po nadčloveško pomoč.

Spomnimo se biblijske pripovedi o ladji, ki jo je na morju zajel silen vihar. Ko se je že skoraj potopila, ,so se mornarji prestrašili in vsak je vpil [na pomoč, NW] k svojemu bogu‘. Kasneje pa so vsi skupaj prosili pravega Boga: »Oh, Gospod [Jehova, NW], ne daj, da poginemo.« Biblijska pripoved (AC) tudi pravi: »In mečejo v morje tudi orodje, ki je bilo na ladji, da bi si olajšali.« (Jona 1:4-6, 14; primerjaj Apostolska dela 27:18, 19.)

Ti mornarji so bili celo pripravljeni žrtvovati dragoceno gmotno posest, samo da bi ohranili življenje. Gmotne stvari lahko nadomestimo, življenja ne moremo. In ker instinktivno varujemo življenje, se izogibamo nevarnostim. Svoje telo hranimo, oblačimo in krepimo. Ko zbolimo, poiščemo zdravniško pomoč.

Vendar Dajalec življenja zahteva od nas več, kot da samo sledimo samozaščitnemu instinktu. Življenje je navsezadnje neprecenljivo darilo, ki ga podarja najpomembnejša Osebnost v vsem vesolju. Če iskreno cenimo Dajalca in darilo, bi morali imeti radi tudi življenje, mar ne? Ali to pomeni, da moramo spoštovati tudi življenje drugih?

Ne preseneča nas, da je postava, ki jo je Bog Jehova dal izraelskemu narodu, vključevala zapovedi, ki so ščitile življenje in zdravje drugih (2. Mojzesova 21:29; 5. Mojzesova 22:8). Podobno bi morali tudi današnji kristjani poskrbeti za varnost. Na primer, če imaš doma otroke, ali lahkomiselno pustiš, da dosežejo takšne reči, kot so koralde, igle in ostri predmeti, s katerimi se lahko otroci težje poškodujejo, ko se nič hudega sluteč igrajo z njimi? Kaj če jih pogoltnejo? Ali so nevarne kemikalije in zdravila shranjena izven dosega otrok? Če se voda razlije po tleh, ali tla takoj obrišeš, da ne bi prišlo do nesreče? Če pride do okvare na kakšnih napravah, ali takoj poskrbiš za popravilo? Ali svoj avto redno vzdržuješ? Ali si varen voznik? Če zares ceniš dragocenost življenja, potem te bo to spodbudilo k razsodnosti in previdnosti na takšnih in podobnih področjih.

Žalostno je, da nekateri celo lastnega življenja prav nič ne cenijo. Kdo danes ne ve, da ni zdravo kaditi? Pa vendar milijoni sužnjujejo tej razvadi in vsakič, ko vdihnejo strupen dim, se njihovo zdravje poslabša. Drugi se sebi v škodo vdajajo mamilom in alkoholu. Aids je ubijalska bolezen, za katero ne poznamo zdravila. Mnogi si ne bi nakopali te bolezni, če bi se ogibali spolne nemorale, določenih oblik uživanja mamil in transfuzije. Kako tragično pomanjkljivo cenjenje življenja! (Rimljanom 1:26, 27; 2. Korinčanom 7:1)

Mogoče se je spremeniti

Tisti, ki cenijo Velikega stvarnika, Jehova, imajo tehtne razloge, da gledajo na življenje kot na nekaj dragocenega. Življenje je njegovo sveto darilo. Zato so pripravljeni spremenitise, samo da bi z njim ravnali kot z božanskim darilom. Razmislimo o Kwaku, učitelju iz Gane. Brezbrižno se je zapijal in si uničeval življenje.

Kwaku se spominja: »Ženo sem poskušal prisiliti, da me spoštuje, kar je pogosto pripeljalo do vročekrvnih prerekanj in prepirov, še posebej, ko sem bil pijan. Ker sem se vdajal pijači, sem bil pogosto brez počenega groša v žepu in navadno nisem mogel poskrbeti za potrebe svoje družine. Razumljivo, da je to ženo zelo jezilo. Vsakič, ko mi je pošel denar (in to se je zelo pogosto dogajalo), sem naredil vse, samo da bi ugodil svoji razvadi. Enkrat sem šel tako daleč, da sem porabil denar, ki sem ga zbral od učencev za vpis na javni izpit. Veselo sem popival in plačeval pijačo pivskim tovarišem. Hitro se je približal dan obračuna. Če ne bi moj nadrejeni pravočasno ukrepal, bi bil ob službo.

Moje življenje je bilo ena sama razvalina. Počutil sem se zelo neprijetno, vendar me je tudi to kmalu minilo. Zatem so me pričele prežemati misli o samomoru. Čutil sem, da sem v življenju zavozil. Še vedno se nisem mogel odpovedati pijači. Ko sem se nekega dne v gostilni stepel s pijanci, so me zabodli in takrat sem prišel do grenkega spoznanja, da me bo moja navezanost na pijačo nekega dne stala življenje.

Ves ta čas so nas Jehovove priče redno obiskovale in nam poskušale zbuditi zanimanje za Biblijo. Z ženo sva se jih vedno izogibala, ker sva jih imela za nadležneže. Nekoč pa sem se odločil, da jim iz sočutja prisluhnem. Preučevanje Biblije mi je kmalu odprlo oči in spoznal sem čudovit obet večnega življenja v Božji novi ureditvi. Dlje ko sem s pomočjo Jehovovih prič preučeval Biblijo, bolj sem cenil Jehova, Dajalca življenja, ki nam je podaril življenje. Uporabnost biblijskih nasvetov je naredila name globok vtis. To me je spodbudilo, da sem očistil svoje življenje, kar ni bilo niti malo lahko, kajti upreti sem se moral tako »kozarčkom« kot starim tovarišem. Jehova, Poslušalec molitev, je videl odločnost mojega srca in mi je prisluhnil.a

Moja žena, ki ni Jehovova priča, me zdaj skupaj z mojo vero zelo spoštuje, kajti bila je očividec ogromne spremembe v mojem življenju in v najinem zakonu. Nič več ni potrebno, da bi sosedje posredovali v najinih prepirih. Cenim duševni mir, ki sem ga dosegel. Prepričan sem, da je cenjenje Boga Jehova kot Dajalca življenja, sprejemanje njegovega gledanja na dragocenost življenja in uboganje njegovih napotkov, kako živeti, edini način življenja, ki je vreden truda.«

Bog ponuja večno življenje

Tisočim so Jehovove priče pomagale tako kot Kwaku, da so ,oblekli novega človeka, ki ga je Bog ustvaril v resnični pravičnosti in svetosti‘ (Efežanom 4:24). Oni ne cenijo samo zdajšnjega življenja, marveč tudi upanje na večno življenje v zemeljskem raju. Biblija obljublja, da v tem raju, za katerega bo poskrbel Bog, niti enega prebivalca ne bo mučila lakota, kajti »Gospod [Jehova, NW] nad vojskami pripravi . . . vsem ljudstvom gostijo z izbornimi jedili.« (Izaija 25:6)

Zaenkrat je življenje, čeprav čudovito darilo, le začasno. Vsakdo se mora soočiti s smrtjo in kako boleč udarec je to! Ko vidimo, da človeka, ki smo ga ljubili, ni več med živimi, da se je pogreznil v molčečnost groba, nas to, iskreno povedano, zelo prizadene. Pod Božjim kraljestvom, ki ga bo vodil Kristus, se bo izpolnila Jehovova obljuba: »Smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Zakaj prejšnji svet je minil.« (Razodetje 21:4)

Takrat se bo darilo življenja nadaljevalo v čudovitih razsežnostih. Preživeli velike stiske na zemlji bodo imeli priložnost vstopiti v popolnost življenja. Potem bo Bog Jehova s pomočjo vstajenja omogočil vrnitev v življenje vsem tistim, ki so zaspali v smrt. Obnovil jim bo svoje neprecenljivo darilo (Janez 5:24, 28, 29). To pomeni, da se bodo vrnili dragi umrli in bogaboječi možje starega časa!

Ali je to prelepo, da bi bilo res? Ne, kajti »Bogu . . . ni nič nemogoče« (Luka 1:37; primerjaj Job 42:2).

Poleg tega je Bog Jehova dal človeštvu jamstvo, da se bo vse to zgodilo. Kako? Tako da je žrtvoval tistega, ki mu je bil najbolj pri srcu, svojega ljubljenega Sina, Jezusa Kristusa, da bi nas odkupil greha in smrti. Pismo Rimljanom 8:32 zagotavlja: »On [Bog Jehova] ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim podaril tudi vsega drugega?« Biblija pove, da to pomeni tudi očiščenje človeštva od moralnega propadanja in odstranitev vseh oblik krivice, zločinov in nasilja (Izaija 11:9). Nikoli več ne bo življenje tako malo vredno.

Celo zdaj, pod nepopolnimi okoliščinami, je lahko življenje zelo prijetno. Kdo ne uživa v mamljivem vonju hrane in blagem vetriču v vročem dnevu, v občudovanju veličastne gore, v krasoti sončnega zahoda, v modrini potoka, v presenetljivi pisanosti cvetja, ob zvokih prijetne melodije in žvrgolenju ptic? Postoj za hip. Pomisli: kako bi bilo, če bi se tega razveseljeval vso večnost?

Ali je potemtakem razumno zavračati dragoceno prednost večnega življenja samo zaradi začasnih užitkov, ki jih morda ponuja nesmiselno, razbrzdano življenje? (Primerjaj Hebrejcem 11:25.) Biblija nas modro pouči, ,da v času, ki nam ostane v tem umrljivem življenju, ne bi več živeli človeškim strastem, ampak božji volji‘ (1. Petrovo 4:2). Iskreno te hrabrimo, da, rotimo te, preučuj Božjo besedo, Biblijo, in se ravnaj po naučenem (Janez 13:17). Tako boš prišel v dober odnos z Jehovom, Bogom, ki je poln dobrote in usmiljenja in ki te lahko nagradi z večnim življenjem!

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 5]

Ali s svojim življenjem odkrivaš, da ga ceniš?

[Slika na strani 7]

Božji novi svet nam bo omogočil, da bomo lahko večno uživali v dobrotah življenja!