Vprašanja bralcev

Ali Biblija zagovarja obstoj samorogov, ki so omenjeni v nekaterih njenih prevodih?

Wolfova Biblija, prevod Antona Chraske in še nekateri drugi omenjajo samoroga. Tega pa ne zasledimo v sodobnejših prevodih, ki se dosledno držijo hebrejščine. (Psalm 21:22, Wolfova Biblija; 28:6, W; 91:11, W; 92:10, Anton Chraska).

Skozi stoletja so se razvili mnogi miti o živali s telesom in glavo konja, s srnjakovimi nogami in levovim repom. Morda največja značilnost tega bajeslovnega bitja je enojen ukrivljen rog na čelu.a

»Ljudje so nekoč verjeli, da samorogovi rogovi vsebujejo protistrupe in v srednjem veku so praške, ki naj bi bili zmleti iz takšnih rogov, prodajali po izredno visokih cenah. Večina učenjakov je prepričana, da samorogova podoba izhaja iz evropskih ustnih izročil o nosorogu.« (The World Book Encyclopedia) Nekateri asirski in babilonski spomeniki prikazujejo enoroge živali. V njih so prepoznali jelene, kozoroge, krave in bike, naslikane s strani, tako da se ne bi videla oba rogova.

To je zanimivo tudi za biblijske preučevalce, saj Sveto pismo devetkrat omenja žival, ki se ji v hebrejščini reče reém (4. Mojzesova 23:22; 24:8; 5. Mojzesova 33:17; Job 39:9, 10; Psalm 22:21; 29:6; 92:11, v NW 92:10; Izaija 34:7). Prevajalci so bili dolgo časa negotovi za katero žival gre. Grška Septuaginta prevaja reém v smislu ,nekaj, kar ima en rog‘, samorog. Latinska Vulgata ta izraz pogosto prevaja z nosorog. Drugi prevodi so se odločili za ,divjega vola‘, ,divjo zver‘ in ,bivola‘. Robert Young je preprosto besedo prečrkoval iz hebrejščine v angleščino ter jo zapisal kot reem in pustil bralca v negotovosti

Sodobni učenjaki so v glavnem razrešili dvome glede reéma. Leksikografa Ludwig Koehler in Walter Baumgartner trdita, da gre za divjega vola, ki so ga zoologi poimenovali Bos primigenius. To je »poddružina velike družine kopitarjev z rogovi.« The New Encyclopædia Britannica pojasnjuje:

»Nekatere poetične vrstice Stare zaveze kažejo na močno in čudovito žival z rogovi; imenujejo jo reém. To besedo se velikokrat prevaja s samorog, oziroma nosorog, vendar se sodobnejši prevodi raje odločajo za ,divjega vola‘ (tura), kar je tudi pravi pomen hebrejskega reéma.«

Ker v sodobni angleščini vol pomeni kastriranega samca, prevod Svetega pisma New World vedno reém dosledno prevaja z divji bik. Očitno je tur (divji vol ali bik) izumrl v 17. stoletju, vendar znanstveniki sklepajo, da je bil popolnoma drugačen od bajeslovnega samoroga. Starodavni tur je bil visok kakšnih 1,8 metra in dolg kakšne 3 metre. Težak je moral biti okrog 900 kilogramov in vsak od njegovih dveh rogov je moral v dolžino meriti kakšnih 75 centimetrov.

To nedvomno ustreza v Bibliji omenjenemu reému, divjemu biku. Znan je bil po svoji moči in neukrotljivosti (Job 39:10, 11), kot tudi po svoji hitrosti (4. Mojzesova 23:22; 24:8). Jasno je, da je imel dva rogova in ne enega samega, kot to velja za bajeslovnega samoroga. Mojzes njegova rogova omenja kot prispodobo za dva mogočna rodova, ki bosta izšla iz Jožefovih dveh sinov (5. Mojzesova 33:17).

Biblija torej ne podpira zamisli o samorogu, ki slovi iz bajeslovja. Odkriva nam pravo, čeprav nejasno sliko mogočnega in strah zbujajočega tura, divjega bika, ki je živel v biblijskih časih, pa tudi še ne tako daleč nazaj.

[Podčrtne opombe]

[Navedba vira slike na strani 31]

Richard Huber/Dover Publication, Inc., Zbirka izmišljenih in mitoloških bitij: 1087 upodobitev iz zgodovinskih virov