Oznanjevalci kraljestva poročajo

Biblijska resnica osvobodi bolivijsko nuno

MNOGO odkritosrčnih ljudi beži iz krive religije, spoznava biblijsko resnico ter se zgrinja k čaščenju pravega Boga, Jehova. Več kot 7600 jih je to storilo v Boliviji. Med njimi je tudi neka nuna.

Ko je imela šele devet let, se je M —— prvič srečala z Jehovovimi pričami. Šla je odpret vrata, ko so se na njenem domu oglasile Priče, in takrat je prvič slišala Božje ime, Jehova. Vtisnilo se ji je v spomin, tako da ga tudi po mnogih letih ni pozabila.

Ker je bila edino dekle v družini, so se odločili, da bo šla za nuno. »Kako srečna sem bila, da bom v Božji službi; tako sem takrat razmišljala,« pravi M ——. Samostan je bil poln nepravičnosti in pristranskosti, tako da se je njeno veselje sprevrglo v razočaranje. Takole pripoveduje: »Morda ne bom mogla nikoli pozabiti obdobij depresije, telesnih ter duhovnih udarcev, ki so bili tako mučni, da sem pričela gledati na Boga kot na neusmiljenega biriča in nič več kot na nekoga, ki nas ljubi.«

Potem nadaljuje: »Ko sem postala nuna, sem v Bibliji zaman iskala ime Jehova. Osupnila sem nad tem, da sem našla le ime Jahve. Nekega dne sem celo odšla ven, da bi našla ljudi, ki govorijo o Jehovu, toda nikoli nisem prišla do njih.

Čas je tekel in nekega dne, ko sem bila na poti domov k svoji družini, sem opazila napis ,Kraljestvena dvorana Jehovovih prič‘. Hotela sem jim povedati, da so krivi preroki, vendar v dvorani ni bilo nikogar. Vrnila sem se v nedeljo. Prišla sem med shodom in mnogi so bili presenečeni, ko so zagledali nuno, kako v svoji polni opravi posluša. Po shodu sem poskušala kar se da hitro oditi. Vendar me je ena od Prič ogovorila. Vprašala sem jo: ,Zakaj sramotite Svetega, ko nosite to ime?‘ Moje vprašanje naju je pripeljalo v biblijski razgovor in dogovorili sva se, da me bo obiskala na domu moje družine. Moji starši so jo napodili. Čez dva meseca sva se spet srečali in ponudila mi je da bi pri njej doma preučevali Biblijo. Pokazala mi je dokaze za to, da lahko kristjani uporabljajo Božje ime, in to je naredilo name globok vtis. Ti dokazi so mi dali potrebne moči, da sem se odrekla vseh ničevih stvari, ki sem se jih kot nuna naučila.

Spomnim se marsičesa, kar sem doživela v samostanu. Enkrat sem si na primer zaželela malo več hrane. Zato sem pisala ter prosila starše, da mi kaj pošljejo, ne da bi vedela, da so tista pisma v samostanu pregledali. Pri naslednjem obroku so postavili predme ogromno količino kruha ter »sládko« in hoteli so me prisiliti, da bi vse pojedla. Sedaj sem imela preveč hrane. Potožila sem se svojim prijateljicam in ena mi je predlagala, naj kruh, ki ga ne morem pojesti, nadrobim po tleh. Ko sem to storila, me je takoj zagrabila nuna ter porinila na tla z ostrim ukazom, naj vsa tla do čistega poližem. Soba je bila velika. Ko sem izpolnjevala ukaz, sem poslušala hihitanje in smeh, nikjer nobenega usmiljenja.

Zdaj lahko vidim, kako lepo je, da sem vsega tega rešena. Kot sem lahko pričakovala, je ta osvoboditev vključevala določene žrtve. Najprej me je oče vrgel iz hiše. Kljub temu sem lahko, preden sem zapustila samostan, pomagala ostalim mladim nunam, da so spoznale resnico. Vesela sem, da lahko povem, da smo nekatere predale svoje življenje Bogu Jehovu!

Ko sem zapustila samostan, je bilo očetu težko razumeti, zakaj sem odklonila dobro plačano delo, ki pa je zahtevalo veliko mojega časa. Hotela sem imeti še več časa za Božjo službo. Sedaj sem splošna pionirka. Moje življenje je enostavno, pa vendar zelo nagrajujoče. Poleg tega so se mi v služenju Jehovu pridružili mati ter starejši bratje.«

Biblijska resnica nas osvobaja iz svetovnega sistema krive religije in to nam prinese trajno veselje in srečo (Janez 8:32)!