Prijazen rimski stotnik

RIMSKI stotniki niso sloveli po prijaznosti. Dodeljeno jim je bilo vodenje odreda stotih za boj utrjenih vojakov. Stotniki so jih morali vztrajno uriti, paziti na red, včasih pa so morali biti celo rablji. Kljub temu nam Biblija predstavi rimskega stotnika iz Avgustovega odreda, ki je bil do Pavla velikodušen in sočuten. Njegovo ime? Julij.

Biblija nas s tem človekom seznani v 27. poglavju Apostolskih del. Apostol Pavel se je sklical na cesarja v Rimu. Tako so Pavla in nekaj drugih jetnikov izročili ”stotniku Juliju iz Avgustove čete“. Izpluli so iz Cezareje, morskega pristanišča severozahodno od Jeruzalema, kjer je bil obenem tudi generalni štab rimskih čet. Zgodovinar Luka je zapisal: ”Drugi dan smo pristali v Sidonu. Julij je s Pavlom človeško ravnal, dovolil mu je, da obišče prijatelje, in ti so poskrbeli zanj.“ (Apostolska dela 27:1-3)

Biblija nam ne pove, kaj je Julija navedlo, da je bil tako prijazen. Od namestnika Festa bi lahko imel ukaz, da naj za Pavla posebej skrbi. Morda pa je postal prijazen zaradi okoliščin, v katerih je bil Pavel zaprt in je Pavla preprosto občudoval zaradi njegovega poguma in neoporečnosti. Kakorkoli že, Juliju se je zdelo primerno, da Pavla nima za običajnega jetnika.

Kljub temu pa se Julij ni zmenil za Pavlovo svarilo pred izplutjem iz ’Dobrih Pristanov‘. Ladjo je kmalu potegnilo v orkanski veter in grozilo je, da bo nasedla na sipinah severne afriške obale. (Apostolska dela 27:8-17) Med divjanjem viharja je Pavel stopil mednje in preplašenim potnikom zagotovil, da nobeden izmed njih ”ne bo izgubil življenja, le ladjo bodo izgubili“. Kljub temu je nekaj mornarjev kasneje skušalo pobegniti. Tedaj je Pavel opozoril stotnika: ”Če ti ne ostanejo na krovu, za vas ni več rešitve.“ (Apostolska dela 27:21, 22, 30, 31)

Julij se je odločil, da bo Pavlovo opozorilo poslušal in preprečil pobeg mornarjev. Tako kot je Pavel napovedal, je ladja nasedla na greben in se razbila. Ker so se vojaki bali, da bodo ujetniki pobegnili, so jih hoteli pobiti. Julij je ponovno posegel in preprečil njihov naklep ter rešil Pavlu življenje. (Apostolska dela 27:32, 41-44)

Biblija nam ne pove, kaj se je zgodilo s tem prijaznim stotnikom, niti ali se je kdaj oprijel krščanskega upanja. Njegova prijaznost je bila rezultat delovanja od Boga dane vesti. (Rimljanom 2:14, 15) Kristjani gredo seveda prek človeške dobrote in izkazujejo božansko dobroto, in sicer s pomočjo Božjega duha. (Galačanom 5:22) Seveda, če je lahko bil prijazen poganski vojak, ki ni poznal Boga, bi moral biti k temu spodbujen tudi Božji narod.