Vztrajnost, ki zmaguje

”Potrpežljivosti [vztrajnosti, ”NW“] vam je namreč treba, da izvršite božjo voljo ter dosežete obljubo.“ (HEBREJCEM 10:36, JPS)

1. Zakaj je vztrajnost bistvena za vsakogar, ki danes služi Bogu Jehovu?

VES TA svet leži v moči uporniškega boga. Nevidni vladar, Satan Hudič, je zbral vse svoje moči, da nasprotuje Jehovu in se bori proti opravičenju Jehovove vesoljne suverenosti po mesijanskem Kraljestvu. Iz tega neizogibno sledi, da bo ta svet stalno nasprotoval vsakomur, ki se bo predal Bogu in stopil v spornem vprašanju suverenosti na njegovo stran. (Janez 15:18-20; 1. Janezovo 5:19) Zato se mora vsakdo od nas ojačati, da bo vztrajal, dokler ne bo ta svet popolnoma uničen v Harmagedonu. Da bomo med Božjimi zmagovalci, ki so s svojo vero in neoporečnostjo premagali svet, moramo nepopustljivo vztrajati vse do konca. (1. Janezovo 5:4) Kako lahko to storimo?

2., 3. Kako sta Bog Jehova in Jezus Kristus največja zgleda vztrajnosti?

² Med ostalim nas lahko ohrabrita dva izredna zgleda vztrajnosti. Kdo sta? Eden je Jezus Kristus, ”prvorojenec vsega stvarstva“, ki je vse od nepoznanega časa, ko je pričel obstajati, zvesto vztrajal v službi Bogu. Z zvestim vztrajanjem v službi Bogu je postal zgled za vsa inteligentna stvarjenja, ki so bila v nebesih in na zemlji ustvarjena šele kasneje. (Kološanom 1:15, 16) Vendar pa je največji zgled vztrajnosti Bog Jehova, ki že dolgo prenaša upor zoper svojo vesoljno suverenost in ga bo prenašal vse dotlej, dokler ne bo spornega vprašanja suverenosti dokončno razrešil.

³ Jehova je zgledno vztrajal v razmerah, ko je bilo prizadeto njegovo dostojanstvo in najgloblja osebna čustva. Obvladal se je navkljub velikemu izzivanju in si ni dovolil, da bi ukrepal proti tistim, ki so ga žalili — vključno s Satanom Hudičem. Bogu smo hvaležni za potrpljenje in usmiljenje. Brez tega ne bi mogli uživati življenja, celo najkrajšega ne. Boga Jehova glede vztrajnosti zares ne moremo primerjati z nikomer.

4., 5. (a) Kako je Pavel s primerom lončarja ponazoril Božjo vztrajnost in usmiljenje? (b) Kako bo Božje usmiljenje dokazalo, da ni bilo napačno rabljeno?

⁴ Apostol Pavel je poudaril oboje, Božjo potrpežljivost in usmiljenje, ko je rekel: ”Nima li oblasti lončar nad glino, da se iz iste grude naredi eno posodo za čast, a drugo za nečast? Kaj pa, če je Bog, hoteč pokazati jezo in razglasiti moč svojo, prenašal v veliki potrpežljivosti posode jeze, pripravljene za pogubo, in da bi razglasil bogastvo slave svoje na posodah usmiljenja, ki jih je naprej pripravil za slavo . . .? ki jih je tudi poklical, namreč nas, ne samo izmed Judov, ampak tudi iz poganov.“ (Rimljanom 9:21-24, AC)

⁵ Kot pokažejo te besede, Jehova v sedanjem času svojega vztrajanja nadaljuje z veličastnim namenom in je usmiljen z določenimi človeškimi posodami. Te posode pripravlja za neskončno slavo in tako preprečuje hudobne namene svojega velikega nasprotnika, Satana Hudiča, in vseh njegovih čet. Ni se celotno človeštvo izkazalo kot posode jeze, ki zaslužijo uničenje. To govori v prid potrpežljive vztrajnosti Vsemogočnega Boga. Njegovo usmiljenje ne bo zaman. Končalo se bo tako, da bo 1. v nebesih pod Jehovovim ljubljenim Sinom, Jezusom Kristusom, živela slavna kraljevska družina, 2. v zemeljskem raju pa bo prebival ozdravljen in popoln rod človeških stvarjenj in vsi bodo podedovali večno življenje.

Vztrajati do konca

6. (a) Zakaj se kristjani ne morejo izogniti preizkusu vztrajnosti? (b) Kaj navadno označuje grška beseda za ”vztrajnost“?

⁶ S tako čudovitim upanjem bi nam morale v ušesih stalno odmevati Jezusove krepilne besede: ”Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen.“ (Matej 24:13) Pomembno je, da na poti krščanskega učenca dobro začnemo. Toda tisto, kar šteje na koncu je vztrajnost in to kako uspešno smo pot zaključili. Apostol Pavel je to poudaril, ko je rekel: ”Potrpežljivosti [vztrajnosti, NW] vam je namreč treba, da izvršite božjo voljo ter dosežete obljubo.“ (Hebrejcem 10:36, JPS) Grška beseda, tukaj prevedena z ”vztrajnost“, je hypomoné. Ta običajno označuje pogumno, neomajno oziroma potrpežljivo vztrajnost, ki ne izgublja upanja, ko se kosa z ovirami, preganjanji, nadlogami in preskušnjami. Če upamo, da bomo dokončno rešeni, se moramo podložiti preizkusu vztrajnosti kot delu potrebne priprave za rešitev.

7. Kakšne zablode se moramo izogibati in čigav zgled nam bo pomagal vztrajati?

⁷ Ne smemo se zavajati s samovšečno mislijo, da bomo s preskusom hitro opravili. Jehova si, z namenom da bi se dokončno razrešilo sporno vprašanje o vesoljni suverenosti in človekovi neoporečnosti, ni prizanašal. Prenašal je neprijetnosti, čeprav bi jih lahko v trenutku odstranil. Jezus Kristus je tudi zgled vztrajnosti. (1. Petrovo 2:21; primerjaj Rimljanom 15:3-5, NW.) S tema sijajnima zgledoma pred očmi smo gotovo tudi mi odločeni vztrajati do konca. (Hebrejcem 12:2, 3)

Potrebna usposobljenost

8. Katero lastnost, ki jo vsi potrebujemo, je imel apostol Pavel?

⁸ Niti en Božji služabnik, tudi v najzgodnejših časih, ni bil izvzet iz tega, da mu ne bi bilo treba vztrajno dokazovati svoje neoporečnosti. Izraziti primeri posameznikov v biblijski zgodovini, ki so ostali zvesti do smrti in so se usposobili za večno življenje v nebesih, so dokazali svojo neomajnost. Na primer, bivši farizej, Savel iz Tarza, je rekel Korinčanom: ”Saj nisem v ničemer zaostal za nadapostoli, čeprav nisem nič. Znamenja apostolstva so se med vami izvršila z vsakršnim potrpljenjem, z znamenji in čudeži in močmi.“ (2. Korinčanom 12:11, 12, JPS) Navkljub delu, ki ga je obremenjevalo, je Pavel tako visoko cenil svojo službo, da si je močno prizadeval in se je resno trudil, da mu ne bi mogli česa očitati. (2. Korinčanom 6:3, 4, 9)

9. (a) Kako maziljeni preostanek kaže, da je vztrajen, in s kakšnim rezultatom? (b) Kaj nas spodbuja, da bi zvesto opravljali dolžnosti v Božji službi?

⁹ V novejšem času so maziljeni kristjani, ki so služili Bogu pred prvo svetovno vojno, vedeli, da bo leto 1914 označilo konec časov poganov, in mnogi od njih so pričakovali, da bodo v tem znamenitem letu prejeli svojo nebeško nagrado. Toda to se ni zgodilo. Dejstva danes govorijo, da so morali temu letu dodati mnoga desetletja. Med tem nepričakovanim podaljšanjem njihove zemeljske življenjske poti jih je prečistila roka Boga Jehova. (Zaharija 13:9; Malahija 3:2, 3) Nadaljnje vztrajanje je doprineslo k njihovemu izboljševanju. Kot Jehovovi služabniki so se veselili, da so bili kot narod imenovani po njegovem imenu. (Izaija 43:10-12; Apostolska dela 15:14) Danes, ko so preživeli dve svetovni vojni in številne manjše spopade, se veselijo, da jim pri razširjanju dobre vesti pomaga rastoča velika množica drugih ovc, ki sedaj šteje čez štiri milijone. Duhovni raj, ki ga uživajo, je razširjen po vsej zemlji, celo do najbolj oddaljenih morskih otokov. Takšno ugodno ozračje, ki ga vse bolj cenimo, je služilo kot spodbuda za nadaljnje zvesto opravljanje božanske službe, dokler Jehovova volja in nameni ne bodo popolnoma izpolnjeni.

10. Kaj redno potrebujemo, da ne bi kakorkoli popuščali?

¹⁰ Ker je naša nagrada odvisna od naše neomajnosti, smo glede te življenjsko pomembne stvari potrebni stalne spodbude. (1. Korinčanom 15:58; Kološanom 1:23) Da ne bi bilo med Jehovovim narodom popuščanja, moramo biti redno ohrabreni, da bi vztrajali v resnici in v dragoceni prednosti razširjanja resnice, ravno tako kot so bile spodbujene novo ustanovljene skupščine v prvem stoletju s ponovnim obiskom Pavla in Barnaba. (Apostolska dela 14:21, 22) Bodimo trdno vztrajni in odločeni, kot apostol Janez, da bo resnica ostala v nas ”in bo v nas živela na veke“. (2. Janezovo 2)

Čakajmo z neomajno vztrajnostjo

11. Kaj, kot izgleda, vodi Boga pri ravnanju s svojimi služabniki in kako je bilo to ponazorjeno v Jožefovem primeru?

¹¹ Preskušnje, ki nas izpopolnjujejo, zahtevajo svoj čas. (Jakob 1:2-4) Čakati! Čakati! Čakati! Videti je, da je to načelo vodilo Boga pri preskušanju odločnosti svojih starodavnih služabnikov, da vztrajajo v veri. Toda čakanje je na koncu koncev te zveste služabnike vedno nagradilo. Jožef je na primer moral čakati kot suženj in zapornik 13 let, toda ta izkušnja je oplemenitila njegovo osebnost. (Psalm 105:17-19, AC)

12., 13. (a) Kako je bil Abraham zgled zvestega vztrajanja? (b) Na kakšen način sta Abrahamova vera in vztrajnost zgled za nas?

¹² Abraham je bil star že 75 let, ko ga je Bog poklical, naj se iz Ura v Kaldeji odpravi v Obljubljeno deželo. Star je bil okrog 125 let, ko je dobil zapriseženo potrditev Božje obljube — kar se je zgodilo takoj zatem, ko je Abraham pokazal moč svoje vere s tem, da je bil pripravljen darovati svojega ljubljenega sina Izaka in se je zaustavil šele, ko mu je Jehovov angel zadržal roko in preprečil žrtvovanje. (1. Mojzesova 22:1-18) Petdeset let je bilo za Abrahama dolgo razdobje, ko je kot gost čakal v tuji deželi, toda vztrajal je še nadaljnjih petdeset let, dokler ni v 175. letu starosti umrl. Ves ta čas je bil Abraham zvesta priča in prerok Boga Jehova. (Psalm 105:9-15)

¹³ Abrahamova vera in vztrajnost sta bili prikazani kot zgled za vse Božje služabnike, ki hočejo dobiti obljubljene blagoslove po Jezusu Kristusu, Abrahamovem semenu. (Hebrejcem 11:8-10, 17-19) Glede njega beremo v pismu Hebrejcem 6:11-15: ”Želimo pa, naj vsak izmed vas pokaže isto vnemo za popolnost upanja do konca, da bi se namreč ne polenili, ampak posnemali tiste, ki so po veri in stanovitnosti deležni obljub. Ko je namreč Bog Abrahamu dal obljubo, je prisegel pri samem sebi, ker ni mogel priseči pri nikomer, ki bi bil večji; rekel je: ’Resnično, obilno te bom blagoslovil in silno te namnožil.‘ In tako je potrpežljivo čakal ter obljubo prejel.“ (JPS)

14. Zakaj ne bi smeli misliti, da je preskušnja vztrajnosti brez konca in da se nam nagrada izmika?

¹⁴ Maziljeni preostanek je doživel že 77 let od konca časa poganov leta 1914, od leta, v katerem so nekateri izmed njih pričakovali oslavitev prave krščanske skupščine v nebesih. Ne vemo, kako dolgo bo moral preostanek še čakati. Naj bi zato omahovali in si mislili, da je čakanje neskončno in da je nagrada zgolj iluzija? Ne! To ne bi nikoli opravičilo Božje suverenosti ali počastilo njegovega imena. In tako se tudi ne bi mogel opravičiti pred svetom, ko bi nam dodelil zmago in nagrado večnega življenja. Ne glede na dolžino časa, je preostanek skupaj s svojimi zvestimi, ovcam podobnimi tovariši odločen, da čaka na Jehova, da on ukrepa ob svojem času. V svoji zgledni stanovitnosti sledijo Abrahamovemu zgledu. (Rimljanom 8:23-25)

15. (a) Kaj je naše vodilo in v kakšnih preskušnjah nas Jehova uspešno podpira? (b) Katera Pavlova spodbuda velja tudi za današnji čas?

¹⁵ Še vedno torej velja načelo, da je treba v izvrševanju Božje volje neomajno vztrajati. (Rimljanom 2:6, 7) V preteklosti nas je Bog podpiral v mučnem trpljenju, v zaporih in koncentracijskih taboriščih in nas je uspešno pripeljal skozi; s tem se je oslavilo njegovo ime in namen.a V času, ki je še preostal do zaključka naših preizkušenj, bo Jehova še naprej tako ravnal. Pavlova spodbuda je primerna tudi danes: ”Neomajne potrpežljivosti in vztrajnosti vam je namreč treba, da boste lahko izvršili in povsem izpolnili Božjo voljo in tako dobili ter se veselili in uživali v vsem, kar je obljubljeno.“ (Hebrejcem 10:36, The Amplified Bible; Rimljanom 8:37)

16. Zakaj ne bi smeli gledati na predanost Jehovu kot na časovno omejeno ali pogojeno stvar?

¹⁶ Tako dolgo, dokler Jehova deluje za nas sredi tega hudobnega sveta, hočemo, posnemajoč Jezusov zgled, biti vključeni v to delo, dokler ne bo dokončano. (Janez 17:4) Svoje predanosti Jehovu ne razumemo tako, da mu bomo služili le kratek čas in bo nato prišel Harmagedon. Predali smo se za vselej. Božje delo se ne bo za nas končalo v harmagedonski bitki. Kljub temu bomo šele potem, ko bomo naredili, kar mora biti opravljeno pred Harmagedonom, lahko videli velike stvari, ki imajo priti po tej veliki vojni. Potem bomo poleg tega, da bomo srečni, ker bomo še naprej opravljali njegovo delo, tudi nagrajeni z dolgo pričakovanimi blagoslovi, ki nam jih je obljubil. (Rimljanom 8:32)

Ljubezen do Boga nam pomaga vztrajati

17., 18. (a) Kaj nam v teh napornih časih pomaga vztrajati in ohraniti Božje priznanje? (b) Kaj nam bo pomagalo, da bomo zmagali, in česa ne govorimo o preostalem času?

¹⁷ Morda v napornih časih utegnemo vprašati: ’Kako lahko še naprej vztrajamo?‘ Odgovor? Tako, da ljubimo Boga z vsem svojim srcem, razumom, dušo in močjo. ”Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje. Vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine.“ (1. Korinčanom 13:4, 7, 8) Če ne vztrajamo iz ljubezni do Boga, je naše vztrajanje brez vrednosti. Toda če zaradi zvestobe Jehovu zdržimo pod bremeni, nam bo ta vztrajnost poglobila našo ljubezen do njega. Ljubezen do Boga, svojega Očeta, je pomagala Jezusu vztrajati. (Janez 14:30, 31; Hebrejcem 12:2) Če je naš resnični motiv ljubezen do Boga, našega Očeta, kaj je potem lahko tisto, česar ne bi mogli vzdržati?

¹⁸ Neomajna ljubezen do Boga Jehova nas je usposobila, da smo v tem najbolj kritičnem času preskušenj ostali zmagovalci nad svetom. In Jehova nam bo po Jezusu Kristusu še naprej podeljeval pomoč, ki jo potrebujemo, ne glede, kako dolgo bo še obstajala ta stara stvarnost. (1. Petrovo 5:10) Seveda ne napovedujemo, koliko časa je še ostalo, niti ne postavljamo kakšnega določenega datuma. To prepuščamo Velikemu merilcu časa, Bogu Jehovu. (Psalm 31:15, AC)

19., 20. (a) Kako bi morali gledati na vsak minuli dan, v katerem smo vztrajali? (b) Katere nespametnosti se hočemo izogniti in zakaj?

¹⁹ Vendar pa je generacija, za katero je bilo napovedano, da bo priča ’zaključku te stvarnosti‘, sedaj že močno v letih. (Matej 24:3, 32-35) Zato nikoli ne pozabimo, da je vsak minuli dan, v katerem smo vztrajali, en dan manj za Satana in njegove demone, ki s svojim obstojem kvarijo vesolje, in en dan bližje času, ko Jehova ne bo več prenašal obstoja ’posod jeze, ki so že pripravljene za pogubljenje‘. (Rimljanom 9:22) Kmalu, to je, ko se bo končala Jehovova potrpežljivost, bo sprostil svojo jezo nad brezbožnimi možmi in ženami. Tako bo razodel svoje božansko neodobravanje njihovega načina ravnanja, čeprav jim je dovolil, da ves ta čas tako živijo.

²⁰ Kar se da nespametno bi bilo za nas, če se ne bi še naprej ljubeče trudili dobiti slavno nagrado, ki nam je obljubljena po Jezusu Kristusu. Vsekakor odločno opravljajmo svoje dolžnosti kot Priče za Jehova v tem izredno pomembnem času, ko se bo Jehova skoraj opravičil kot vesoljni Suveren.

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovoril?

◻ Zakaj se ne moremo izogniti preizkusu vztrajnosti?

◻ Katere zablode se hočemo izogniti?

◻ Kaj je potrebno, da bi se izognili kakršnemukoli popuščanju?

◻ Kaj je naše vodilo?

◻ Kaj nam v hudih časih pomaga vztrajati?

[Slika na strani 11]

Božji narod, kot te Priče v Port of Spainu na Trinidadu, je vedno pripravljen čakati na Jehova