Zrela polja za žetev v Braziliji

”POVZDIGNITE oči in poglejte polja, da so že zrela za žetev. Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje.“ (Janez 4:35, 36) Te preroške besede Jezusa Kristusa se danes uresničujejo v oddaljenih delih Brazilije, prostrane južnoameriške države.

Že več let se Jehovove priče v tej državi veselijo lepega napredka. Aprila 1991 je najvišje število 308 973 žanjcev Kraljestva, vodilo 401 574 biblijskih študijev. 30. marca, 1991 pa je bilo skupno 897 739 oseb prisotnih na svečanosti v spomin na smrt Jezusa Kristusa, začetnika žetve.

Kljub tako lepim rezultatom pa del polja še vedno čaka, da ga požanjejo. Več kot pet milijonov ljudi živi v predelih Brazilije, kjer so Jehovove priče zelo malo ali pa celo nič oznanjale. Kaj je narejeno, da bi se žetev razširila tudi na ta področja?

Sodelovanje pionirjev pri žetvi

V zadnjih šestih mesecih je brazilska podružnica Družbe poslala polnočasne oznanjevalce, 100 začasnih posebnih in 97 splošnih pionirjev, v 97 mest, večinoma v bolj obljudene dele na vzhodu države. Tudi oznanjevalci iz različnih skupščin so, za krajši čas prostovoljno odšli delati na ta področja. Ne glede na ovire, ki jih je bilo potrebno premagati so bili rezultati razveseljivi.

V São João da Ponte v državi Minas Gerais, na primer, so pionirji obiskali učitelja verouka na tamkajšnji šoli. Zatem, ko je poslušal vest, je za svoje ure verouka naročil petdeset izvodov knjige Uporabi svojo mladost za najboljše. Ko so pionirji odhajali, jim je neki drugi učitelj dejal: ”Ne bi smeli oditi, ker opravljate tako dobro dejavnost. Vi ste edini, ki znate na razumljiv način pojasnjevati Biblijo.“

Toda vsi niso bili navdušeni nad to dobro dejavnostjo. Poglejmo na primer pismo, objavljeno na prvi strani lokalnega časopisa Diário de Montes Claros, pod naslovom ”Duhovnik obtožen hujskanja k nasilju in diskriminacije“. Pismo pravi: ”V cerkvi ima [duhovnik] običaj, da javno ožigosa vse, ki se priključijo kakšni drugi sekti ali religiji, pa čeprav tamkajšnja duhovščina vernikom ne nudi primernega katoliškega in krščanskega vodstva temelječega na Evangelijih. Med mašo je napadel predstavnike Jehovovih prič, ki so v mestu, pa čeprav se ti do katolikov ne obnašajo slabo.“ Pisec tega članka (teolog), ki ni kazal tolikšne sovražnosti, je bil prisoten na biblijskem predavanju, ki so ga organizirali pionirji, s seboj pa je pripeljal tudi ostale, ki so bili zainteresirani. Vsi so na sestanku uživali.

Štirje bratje so iz Fortaleze z letalom odpotovali na otok Fernando de Noronha, ki je 400 km oddaljen od kopnega. Več kot petnajst let 1 500 prebivalcev tega otoka ni slišalo dobre vesti. V desetih dneh so bratje oddali 50 knjig in 245 revij in brošur ter pričeli voditi 15 biblijskih študijev. Na svečanosti v spomin na Kristusovo smrt, ki je bila ravno med obiskom bratov, je bilo prisotnih dvanajst oseb. Pionirji upajo, da se bo z Jehovovo pomočjo tudi tu delo kmalu ustalilo. Nekateri bratje so že razmislili o selitvi na otok.

Vpliv duhovščine ovira žetev

Skupina oznanjevalcev Kraljestva iz skupščine Arpoador, iz Rio de Janeira, je dva tedna prostovoljno oznanjevala v različnih mestih, okoli 200 km oddaljene države Minas Gerais. Zelo so bili veseli, ko so videli, da so tamkajšnji ljudje zelo gostoljubni in prijazni. Moški imajo navado, da si odkrijejo glavo vsakič, ko se omeni Boga ali njegovo ime Jehova. Vendar pa je ravno to spoštovanje do Boga omogočilo duhovščini, da je lažje vplivala nanje.

V nekem mestu je duhovnik svetoval ljudem naj ne poslušajo Jehovovih prič in ne obiskujejo sestankov, ki jih nameravajo imeti. Načrtoval je tudi posebno mašo, ki jo je imel v istem času kot bratje sestanek ter jo prenašal prek zunanjega, na največjo jakost nastavljenega zvočnika. Kljub vsem njegovim naporom, pa je bilo navzočih na sestanku, poleg rednih obiskovalcev, tudi 29 meščanov.

V sosednjem mestu je bilo povsem drugače. Tamkajšnji duhovnik je ljudem dejal, naj prisluhnejo Pričam, ko jih bodo obiskali. Posledica je bila, da je bilo na prvem sestanku 168 navzočih. Kasneje jih je opozoril, naj bodo pozorni na to, kako Jehovove priče obhajajo Spominsko svečanost kajti, kot je rekel, ”oni delajo to na pravilen način“. V dveh tednih, kolikor so bratje oznanjali na tem področju, so oddali 1 014 knjig in 1 052 revij in brošur.

Nadaljnji napori so prinesli blagoslove

Čez mesec dni se je 34 oznanjevalcev vrnilo, da bi vodili biblijske študije, pričete ob njihovem prvem obisku. Starešina, ki je vodil to delo je pisal: ”Nadvse ganljivo je bilo videti zainteresirane ljudi, ki so nas sprejeli z zahvalo in solzami sreče v očeh.“ Neka sestra se spominja ženske, ki se je v okrepčevalnici obrnila nanjo in na druge Priče ter ”nas prosila s solzami v očeh naj pridemo k njej in študiramo z njo“. Neka druga gospa je v času, ko so bile tam Priče, študirala trikrat tedensko. Vsakič se je na gradivo pripravila in čakala na študij. Dejala je, da je pričela moliti k resničnemu Bogu, Jehovu. ”V srcu čutim, da je to tisto, na kar sem ves čas čakala,“ je dodala.

Kasneje sta bili na to področje dodeljeni dve pionirki, da bi pomagali duhovno napredovati zainteresiranim osebam. Tako kot v prvem stoletju n.š. so ’tisti, ki so bili določeni za večno življenje, sprejeli vero‘. (Apostolska dela 13:48) Kot Samarijanka, kateri je Jezus pričeval pri Jakobovem studencu, so tudi oni pričeli drugim govoriti o naučenem. (Janez 4:5-30) Danes poleg obeh pionirk tam služi še šest drugih oznanjevalcev, povprečno pa je na tedenskih sestankih prisotnih po 20 ljudi.

Devetindvajset oznanjevalcev iz skupščine Arpoador, navdušenih ob uspehu pri tem izjemnem delu, je odšlo oznanjevat v okoli 500 km oddaljeno mesto Mutum. ”Dobrodošlica je bila resnično nekaj izrednega,“ je povedal starešina, ki je vodil skupino. ”Večina ljudi nas je poslušala s tolikšno pozornostjo in zanimanjem, da smo pričeli voditi 170 biblijskih študijev in občutek imamo, da se bo z mnogimi tudi nadaljevalo.“ V dveh tednih je vsak oznanjevalec delal v povprečju po 90 ur in oddal skoraj 1 100 kosov literature. Najvišje število prisotnih na enem od javnih predavanj je bilo 181 oseb.

Nekaj mesecev kasneje je skupščina najela lepo hišo v centru Mutuma in jo uporabila kot Kraljevsko dvorano in pionirski dom. Del prvega poročila, ki sta ga tja dodeljeni pionirki poslali Družbi pravi: ”Pri tako velikem številu študijev, s katerimi se je sedaj pričelo, rabimo več pionirjev. Tudi ob pomoči, ki jo dobimo enkrat na mesec od bratov iz Rio de Janeira je dela ogromno. Devet desetin družin s katerimi smo govorili nas je prosilo naj še pridemo. Potrebujemo pa tudi pomoč pri vodenju sestankov.“ Pridružil se jima je nov pionir.

Življenja se spreminjajo

Zelo bodrilno je videti, kako resnica poganja korenine in daje čudovite sadove. Neka zainteresirana oseba piše: ”Najlepše, kar se mi je kdajkoli v življenju pripetilo, je bilo spoznanje o Bibliji. Sedaj se je moje življenje obrnilo na bolje, tako da ne rabim več jemati pomirjeval. . . . Naj vas Jehova nagradi za vse, kar ste storili zame.“

Neka druga ženska pravi: ”Prav zares se čudim temu, kako mi je Jehova odprl oči. Četudi mi je ravno ta teden umrla babica, imam sedaj upanje, da jo bom ponovno videla. Upam tudi, da se bom krstila, toda na to želim biti dobro pripravljena. Naj vas Jehova blagoslovi zato, ker ste prišli k nam in nam pokazali ozko pot, ki vodi v večno življenje.“ Spet neka druga ženska izjavlja: ”Želim vam povedati, da sem prejšnji mesec prenehala kaditi. Zelo sem zadovoljna z revijo, ki ste mi jo poslali. V njej je veliko stvari, ki so mi pomagale pri tej odločitvi.“ Prav gotovo daje žetev dobre razloge za radost.

Vendar pa takšni blagoslovi niso prišli brez truda. Ko sta, na primer, neka gospa in njena hči pričeli študirati, ju je tamkajšnji duhovnik opozoril, da bosta izobčeni iz cerkve, če bosta obiskovali sestanke Jehovovih prič. Kljub grožnji sta jih obiskovali. Nekdanji prijatelji so ju pričeli ignorirati, nekateri so ju celo obtožili, da sta znoreli, saj ”tega Jehova“ sploh ni v katoliški Bibliji. Ker gospa sama ni znala poiskati Božjega imena v svoji katoliški Bibliji, je povabila sosede naj jo obiščejo, ko bo študirala s pionirji. Neka ženska je prišla s svojim katoliškim prevodom Paulinas. Ko je prebrala Božje ime v opombi k 2. Mojzesovi 6:3, je sprejela biblijski študij na domu.

V polni meri sodelujmo pri žetvi

Kakšen učinek pa je delovanje na redko obdelanem področju imelo na same delavce? Neki oznanjevalec Kraljestva je izjavil: ”Ta dejavnost nam je okrepila vero in naš odnos do Jehova, pomagala pa nam je tudi na novo pregledati in določiti prednostne dejavnosti.“ Drugi oznanjevalec pojasnjuje: ”To štirinajstdnevno obdobje je povečalo mojo ljubezen do bratov, ki služijo kot ena družina, z enim ciljem: še naprej iskati ponižne. Povzročilo je, da še bolj ljubim te, ki so sprejeli našo vest, pogosto s solzami v očeh, in pokazali resnično žejo po resnici. Predvsem pa sem občutil Jehovovo ljubezen, ko nam daje prednost, da mu služimo.“

Starešina, ki je sodeloval pri oznanjevanju na redko obdelanem področju je opozoril na razliko med življenjem tam in življenjem v velikih mestih. Takole pravi: ”Ne morem, da ne bi razmišljal o tem, kako bi si lahko mnogi bratje, s preselitvijo v notranjost, obogatili življenje. Nasilja praktično ni. Življenje v majhnih in srednje velikih mestih nam ne omogoča samo cenejše življenje, nudi nam tudi več možnosti za druženje z brati, pa tudi več časa lahko posvetimo duhovnim dejavnostim. Ali bi lahko več upokojenih bratov, mladih, ki še nimajo večjih družinskih obveznosti, ali pa bratov, ki jim delo dopušča, da se preselijo, sprejelo to edinstveno prednost, ki bo osrečila njih same, Jehova in soljudi?“

To poročilo z redko obdelanega področja v Braziliji dokazuje, da so polja zrela za žetev. Plod samo dveletnega dela na tem polju je 191 novih skupščin in oddaljenejših skupin. Veliko dela je še preostalo, toda Jehova bo zagotovo še naprej podeljeval svoj blagoslov, ko tako vse več oznanjevalcev sodeluje pri tej plodni žetvi. Je lahko tvoj delež pri njej večji?

[Slika/zemljevid na strani 25]

Radostne Priče iz Rio de Janeira sodeluje pri žetvi

[Zemljevid]

(Lega besedila – glej publikacijo)

BRAZILIJA

[Slika na strani 26]

Oznanjevanje na vasi, v državi Minas Gerais