Velika Jehovova dobrota
”Kako velika je tvoja dobrota,. . . ki si jo prihranil njim, ki se te boje.“ — PSALM 31:19
1., 2. (a) Kaj vzvišenega je Jehova pričel delati v daljni preteklosti? (b) Kako je Jehova opisal izhod svojega ustvarjalnega dela?
BIL je čas, ko je Bog pričel ustvarjati ’nebo kot svoj prestol in zemljo kot podnožje svojih nog‘. (Izaija 66:1) Božje poročilo nam ne pove, kdaj je to bilo, temveč prične enostavno takole: ”V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.“ (1. Mojzesova 1:1) V tem času je ustvaril neizmerne milijone osvetij, mnoge od teh pa imajo milijarde zvezd. Na robu enega takih osvetij je svetla zvezda, okrog katere kroži precej sorazmerno majhnih nebesnih teles. Eno izmed njih je Bog poimenoval zemlja. V primerjavi z ogromnimi svetlimi zvezdami, je nepomembna. Kljub temu jo je Jehova namenil za svoje podnožje.
2 Jehova je z ustvarjanjem nadaljeval na zemlji. Ko je v šestih dolgih ustvarjalnih ”dneh“, spreminjal to majhno temno gmoto, mu je kot Delovodja stal ob strani ”prvorojenec vsega stvarstva“. Tako je zemlja simbolično postala primerno počivališče Božjim nogam. (Kološanom 1:15; 2. Mojzesova 20:11; Pregovori 8:30, AC) Bog se je odločil, da nanjo postavi novo obliko inteligentnega življenja: človeštvo. Ko je iz zemeljskih snovi ustvaril prvi človeški par, ga je postavil v ljubko rajsko okolje. (1. Mojzesova 1:26, 27; 2:7, 8) Izid Božjega izjemnega ustvarjalnega dela je bil tako popoln in čudovit, da Biblija takole opiše Božje občutke v jutru — ob koncu — šestega ustvarjalnega dne: ”Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je prav dobro.“ (1. Mojzesova 1:31)
Božja dobrota
3. Katera izredna Božja vrlina se je razodela v stvarstvu?
3 Tisočletja pozneje je potomec prvega človeškega para zapisal o ustvarjalnem času: ”Zakaj od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem [Bogu] nevidno, z razumom spoznati iz ustvarjenih bitij: njegovo večno mogočnost in božanskost.“ (Rimljanom 1:20) Da, veličastna popolnost zemlje in stvarjenj na njej je zares čudovit odsev Božjih nevidnih kreposti, med katerimi gotovo ni najmanj pomembna njegova velika dobrota. Kako prikladno je zato, da je Bog objavil, da je bilo vse njegovo stvarstvo dobro! (Psalm 31:20; v AC 31:19)
4., 5. Kaj je dobrota?
4 Dobrota je šesti od sadov Božjega duha, ki jih je apostol Pavel naštel v pismu Galačanom 5:22. V predhodnih študijskih člankih v reviji Stražni stolp smo razpravljali o prvih petih sadovih duha. Ugotovili smo, kako zelo so pomembni pri tem, ko se trudimo pridobiti zrelo krščansko osebnost.a Kako nujno je torej, da ne pozabimo na dobroto! Zato se bomo tokrat posvetili tej kreposti.
5 Kaj je dobrota? Dobrota pomeni biti dober. Je moralna vrlina, odlika. Zato je to pozitivna lastnost, ki odseva v dobrih in koristnih delih za druge. Kako lahko kažemo to ljubeznivo lastnost? V osnovi tako, da posnemamo Jehova. Zato, preden kaj več rečemo o tem, kako smo lahko kot posamezni kristjani dobri, preiščimo dobroto našega ljubečega Boga, Jehova, ki jo kaže v svoji skrbi in ravnanju s človeško družino.
Dobrota se pokaže v ustvarjanju
6. Kaj je navedlo Jehova, da je ustvaril še druge inteligentne oblike življenja?
6 Kaj je našega nebeškega Očeta na začetku spodbudilo, da podeli življenje tudi inteligentnim stvorjenjem? Na to nam odgovori apostol Janez, ko pravi: ”Bog je ljubezen.“ (1. Janezovo 4:8) Da, nesebična ljubezen je navedla véliki Vir življenja, da je ustvaril nadaljnje življenjske oblike. Nekaterim je namenil nebeški, drugim pa zemeljski dom. Seveda vemo malo o tem, kakšna so videti nebesa in nebeška stvarjenja. Oni so duhovi, nevidni človeškim očem, in so doma v duhovnem področju. Toda poglejmo zemeljski dom okrog sebe, ki ga je Jehova priskrbel človeškim otrokom in premislimo glede človeštva. Tako bomo s svojimi očmi uvideli mogočne dokaze za Božjo dobroto.
7.–9. Kako vidimo Jehovovo dobroto v tem, kako je ustvaril zemljo in človeka?
7 Jehova je našim prastaršem dal življenje. Še več, omogočil je, da je bilo življenje veliko zadovoljstvo in užitek. Najprej jima je ustvaril dom, zemljo, ki se vrti in ima ravno pravšnjo temperaturo in ozračje. Pognal je v tek kroženje vode, dušika in kisika, kar popolno deluje v prid in za udobje človeštva. Zemljino površino je prekril z raznovrstnim rastlinjem, človeku za hrano in za posebno veselje očem. Napolnil je nebo s pticami, ki razveseljujejo človeka s svojimi barvami in pesmimi. Morja je napolnil z jatami rib, kopno pa z mnogimi vrstami divjih živali in takšnih, ki se jih da udomačiti. Kako presenetljiva velikodušnost! In kakšen dokaz Božje srčne dobrote! (Psalm 104:24)
8 Poglejmo sedaj, kako je Bog ustvaril človeka. Roke in noge so prav tisto, kar potrebuje, da bi lahko obdržal ravnotežje in se brez težav premikal. Iz množice surovin na zemlji si lahko priskrbi hrano in ostale potrebščine. Jehova ga je oskrbel z okušalnimi papilami, zato človek ne jé in ne pije le mehanično, da bi pridobil energijo, kot bi kakšno električno napravo vključil v omrežje. Ne, hrana in pijača sta nam v užitek, saj ne napolnita le želodca, temveč nam zbujata tek. Jehova je dal človeku tudi ušesa in ga obkrožil z množico zvokov, ki tem ušesom prijajo. Kaj ni užitek poslušati blago žuborenje potoka, gruljenje grlic ali prisrčen otroški smeh! Da, zahvaljujoč Božji dobroti je kljub vsemu slabemu, kar se je zgodilo od ustvaritve sém, še vedno veselje živeti.
9 Pomislimo tudi na druga čutila. Koliko različnih očarljivih barv obstaja, ki razveseljujejo naše oči! In kakšen užitek je povohati nežen vonj cvetlice! Ni čudno, da je psalmist vzkliknil: ”Hvalim te, ker sem tako čudovito narejen, ker so čudovita tvoja dela.“ (Psalm 139:1)
Padec človeštva in rešitev
10. Kako se večina ljudi odziva na Božjo dobroto, čeprav imajo od nje še vedno korist?
10 Na žalost naša prastarša sčasoma nista več dovolj cenila Božje dobrote, ki jima jo je izkazoval. To sta pokazala s tem, da nista ubogala Jehovovih zapovedi in sta prekršila edino omejitev, ki jima jo je naložil. Zaradi tega sta ona dva in njuno potomstvo okusili žalost, trpljenje in smrt. (1. Mojzesova 2:16, 17; 3:16-19; Rimljanom 5:12) Vsa tisočletja, ki so minila od takrat, se večina človeštva ni menila za Božjo dobroto in je ni cenila. Kljub temu Božja dobrota še vedno koristi nehvaležnim in nespoštljivim ljudem. Kako? Apostol Pavel je to takole pojasnil prebivalcem Listre na Bližnjem vzhodu: ”In vendar ob tem sebe [Bog] ni pustil brez pričevanja, saj vam je izkazoval dobrote: z neba je pošiljal deževje in rodovitne čase, dajal vam je hrano in srca napolnjeval z veseljem.“ (Apostolska dela 14:17)
11. Kako je Bog v svoji dobroti šel še dlje od tega, da je človeštvu pripravil čudovit dom?
11 Bog pa svoje dobrote ni omejil le na to, da je ljudem še naprej dajal ukusen in hranljiv živež, temveč je šel še dlje. Adamovemu potomstvu je bil pripravljen odpustiti grehe in z zvestimi posamezniki med človeštvom vzdrževati odnose. Jehova je na ta vidik svoje dobrote opozoril Mojzesa, ko mu je obljubil, da ’bo šla mimo njega [Mojzesa] vsa njegova dobrota‘. Mojzes je nato slišal proglas: ”Jahve, Jahve, usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi, ki hrani milost za tisoče, odpušča krivdo, hudobijo in pregreho.“ (2. Mojzesova 33:19; 34:6, 7)
12. Katere priprave v Mojzesovem zakonu kažejo Jehovovo dobroto?
12 V Mojzesovem času je Jehova za svoj novi narod Izrael vpeljal pravni sistem, ki je nenamernim grešnikom omogočil začasno, oziroma simbolično odpuščenje grehov. Po zaveznem Zakonu, ki ga je posredoval Mojzes, so Izraelci postali Božji poseben narod. Ta Zakon jih je učil darovati Jehovu različne živalske žrtve, s katerimi bi se odkupili za grehe in nečista dela. Tako so se lahko skesani Izraelci kljub nepopolnosti na sprejemljiv način približali Jehovu v prepričanju, da mu njihovo bogočastje ugaja. Kralj David, član tega naroda pod Zakonom, je takole izrazil svojo zavest o Božji dobroti: ”Grehov moje mladosti in mojih hudobij se ne spominjaj, zaradi svoje milosrčnosti se me spominjaj, zaradi svoje dobrote, Gospod!“ (Psalm 25:7)
13. Kako je Jehova pripravil boljši način za odpuščanje grehov od živalskih žrtev?
13 Sčasoma je Jehova v svoji dobroti poskrbel za učinkovitejši in trajen način odpuščanja grehov, in sicer z žrtvijo Jezusa, potomca kralja Davida. (Matej 1:6-16; Luka 3:23-31) Jezus ni grešil. Ko je torej umrl, je bilo njegovo življenje dragocena žrtev in Bog jo je sprejel kot odkupnino, ki lahko pokrije vse grehe Adamovega potomstva. Apostol Pavel je zapisal: ”Saj so vsi grešili in so brez božje slave, opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, v moči odrešenja, ki je prišlo po Kristusu Jezusu. Njega je Bog javno določil, da bi bil s svojo krvjo orodje sprave, h kateri prideš po veri.“ (Rimljanom 3:23-26)
14. Kateri presenetljivi upanji je človeštvu omogočila odkupna žrtev?
14 Vera v Jezusovo odkupno žrtev kristjanom mnogo bolj koristi kot živalske žrtve Izraelcem pod zaveznim Zakonom. Omogočila je, da je Bog omejeno število kristjanov proglasil za pravične in jih s svojim duhom posvojil kot sinove. Tako so postali Jezusovi bratje in dobili upanje, da bodo obujeni kot duhovna stvarjenja in bodo s Kristusom v nebeškem Kraljestvu. (Luka 22:29, 30; Rimljanom 8:14-17) Pomislimo! Bog je to nebeško upanje namenil stvarjenjem na tem majhnem planetu, Zemlji! Majhna skupina s tem upanjem še živi na zemlji. Milijonom drugih kristjanov pa vera v odkupnino odpira možnost, da bodo uživali to, kar sta Adam i Eva zapravila — večno življenje na rajski zemlji. Zavezni Zakon pa svojim pripadnikom ni zmogel ponuditi niti nebeškega niti zemeljskega upanja.
15. Kaj vključuje dobra vest?
15 Kako primerno je zato, da sporočilo o tej novi Božji pripravi po Jezusu Kristusu imenujemo ’dobro vest‘, saj odseva Božjo dobroto. (2. Timoteju 1:9, 10) Biblija dobro vest včasih imenuje ’dobro vest Kraljestva‘. Danes ta vest oznanja predvsem dejstvo, da je Kraljestvo pod vlado obujenega Jezusa že vzpostavljeno. (Matej 24:14; Razodetje 11:15; 14:6, 7) Vendar dobra vest vključuje še več. Kot kažejo pravkar navedene Pavlove besede Timoteju, vključuje tudi spoznanje o tem, da je Kristus daroval odkupno žrtev v našo korist. Brez te žrtve bi naš odnos z Bogom in naša prava rešitev — da ne omenjamo Kristusovega kraljestva in 144 000 kraljev-duhovnikov z zemlje — bila nemogoča. Kako čudovit dokaz Božje dobrote je odkupnina!
Božja dobrota danes
16., 17. Kako se je Ozejeva knjiga 3:5 spolnila (a) leta 537 p. n. š.? (b) leta 1919 n. š.?
16 Ko je apostol Pavel imel v mislih ’poslednje dni‘, je opozoril: ”Ljudje bodo. . . brez dobrotljivosti.“ (2. Timoteju 3:1-3) Celo običajnih izrazov dobrote, kot sta radodarnost in dobri medsosedski odnosi, ne bodo cenili. Kako spodbudno zato zveni dobrohotna prerokba iz Ozeja 3:5: ”Potem se izpreobrnejo sinovi Izraelovi in bodo iskali Gospoda, Boga svojega, in Davida, kralja svojega; in pritrepetajo h Gospodu in k dobroti njegovi v poslednjih dneh.“ (AC)
17 Ta prerokba se je prvič spolnila 537. leta p. n. š. ko so se Judi iz babilonskega suženjstva vrnili v Obljubljeno deželo. V sodobnem času se je pričela spolnjevati v letu 1919, ko je ostanek duhovnih Izraelcev izšel iz Satanove organizacije in pričel resno iskati Jehova in njegovo dobroto. Spoznali so, da Jezus Kristus, njihov ’kralj David‘ že vlada v nebeški moči od leta 1914. Pod njegovim nebeškim nadzorom so navdušeno sprejeli nalogo oznanjevanja te dobre vesti narodom. Tako so pričeli spolnjevati pooblastilo iz Matejevega evangelija 24:14: ”In ta evangelij [to dobro vest o (vzpostavljenem) Kraljestvu, NW] bodo oznanjali po vsem svetu v pričevanje vsem narodom, in takrat pride dovršitev.“
18. Kdo se je pridružil duhovnemu Izraelu pri oznanjanju dobre vesti?
18 Danes se je preostanku maziljencev pridružila ”velika množica“, ki tudi pozdravlja Jehovovo dobroto. (Razodetje 7:9) Sedaj jih že več kot štiri milijone ponavlja proglas angela iz videnja apostola Janeza: ”Bojte se Boga in izkažite mu čast, zakaj prišla je ura njegove sodbe. Molite njega, ki je naredil nebo in zemljo, morje in izvirke vodá!“ (Razodetje 14:7)
19. Kateri je eden največjih dokazov Božje dobrote?
19 Eden največjih dokazov Božje dobrote je to, da nas sprejema za svoje sodelavce v tem vrhunskem delu. Kakšna prednost je, da nam je zaupal ’veličastno dobro vest srečnega Boga‘! (1. Timoteju 1:11) Pomembno lastnost Božjega duha, dobroto najbolje pokažemo tako, da dobro vest oznanjamo drugim in jih o njej poučujemo. Na ta način imamo enako stališče kot starodavni Božji služabnik David, ki je rekel: ”Hvalo tvoje velike dobrote razglašajo in se radujejo tvoje pravičnosti.“ (Psalm 145:7)
20. O katerih nadaljnjih vidikih dobrote bomo razpravljali v naslednjem članku?
20 Ali pa edino s sodelovanjem v oznanjevanju dobre vesti lahko v svojem življenju pokažemo dobroto? Nikakor! Spodbujeni smo, da postanemo ’posnemalci Boga kot njegovi ljubljeni otroci‘. (Efežanom 5:1) Božja dobrota se kaže na mnoge načine. Zato bi tudi naša dobrota morala vplivati na mnoga področja življenja. Nekaj tega bomo proučili v naslednjem članku.
[Podčrtne opombe]
a Posamezni sadovi duha so ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, dobrohotnost ali dobrota, zvestoba, krotkost in samoobvladanje.
Ali lahko odgovoriš?
◻ Kako stvarstvo odseva Božjo dobroto?
◻ Kakšne priprave je Jehova priskrbel za odpupščanje grehov skesanih ljudi?
◻ Kdaj je maziljeni preostanek po Ozejevi prerokbi 3:5 prišel k Jehovu in njegovi dobroti in kaj se je zgodilo zatem?
◻ Kaj je danes eden največjih dokazov Božje dobrote?
[Slika na strani 15]
Stvarstvo dokazuje Božjo veliko dobroto
[Slika na strani 16]
Bog na izjemen način kaže svojo dobroto, ko nam dopušča sodelovati v oznanjevanju