Oznanjevanje dobre vesti v Novozelandskem ”Polinezijskem mestu“
”NAJVEČJE polinezijsko mesto na svetu.“ Tako nekateri imenujejo novozelandsko mesto Auckland. Zakaj? Ne samo zato, ker so v njem našli zavetje Maori, novozelandski Polinezijci, marveč tudi zato, ker tam živi na desettisoče drugih Polinezijcev. V zadnjih letih so se priselili iz Zahodne Samoe, Cookovih otokov, Tonge, Niueja in drugih tihomorskih otokov. Tako živi sedaj več Maorov s Cookovih otokov na Novi Zelandiji kot pa na otočju samem! Podobno je po ocenah več Niuejcev v Aucklandu kot pa na Niueju.
Čeprav so se ti tihomorski otočani preselili v Auckland predvsem iz ekonomskih razlogov, pa so hoteli zadovoljiti tudi nekaterim drugim svojim potrebam. Tem ljudem, med katerimi je Biblija priljubljena, so pomembne tudi duhovne stvari. (Matej 5:3) Jehovove priče si zato na Novi Zelandiji močno in vidno prizadevajo, da bi med temi otočani oznanili ’dobro vest o Kraljestvu‘. (Matej 24:14, NW) Kaj so storili in kako so se otočani odzvali na to?
Samoanci dobro napredujejo
Komentar misijonarja s Samoe nam lahko pove nekaj o tem, kako otočani gledajo na duhovne stvari. ”Ko na Novi Zelandiji koga prvič srečaš, ga običajno povprašaš o njegovi posvetni zaposlitvi,“ je razložil, ”na Samoi pa navadno prvo vprašanje zadeva njegovo versko pripadnost.“ Zato ne preseneča, da skupščini samoanskega govornega področja v Aucklandu veliko hitreje napredujeta kot ostale skupščine na Novi Zelandiji.
Prvo samoansko skupščino v Aucklandu so ustanovili 1977. leta. Ker je Bog dal rast, so sedem let kasneje ustanovili drugo. (Primerjaj 1. Korinčanom 3:6.) V teh dveh skupščinah je skupno 154 oznanjevalcev Kraljestva. Med njimi jih je 12 v polnočasni službi. Običajno se vsako nedeljo zbere na biblijskem sestanku v Kraljevski dvorani preko 275 oseb.
Samoanski bratje in sestre svoje prepričanje jemljejo resno, to potrjujeta njihova gorečnost in odločnost v oznanjevanju Kraljestva in pridobivanja učencev. (Matej 28:19, 20) To lahko vidimo iz naslednjega doživljaja samoanske sestre:
Sestra je na oznanjevanju od hiše do hiše srečala ženo, ki je ožigosala vse religije kot hinavske in zaloputnila vrata. Sestra je osupla in razočarana razmišljala, kaj naj stori. ’Ne morem jo pustiti v prepričanju, da so Jehovove priče hinavci,‘ si je mislila. Odločila se je, da ji bo pustila obvestilo. ”Na kratko sem ji pojasnila svetopisemsko osnovo svojega dela in jo poprosila, naj si vzame malo časa, da ji razložim upanje, ki nam ga ponuja Biblija. Pripisala sem tudi svojo telefonsko številko.“
Sestra je nadaljevala z oznanjevanjem. Ko je prišla do četrte hiše, je dobila telefonsko obvestilo, naj se vrne k ženski, ki ji je prej jezno zaloputnila vrata. ”Gospa se mi je opravičila,“ pripoveduje sestra, ”in se zahvalila za obvestilo, ki sem ji ga pustila. Sledil je ploden razgovor in vzpostavila sem biblijski študij.“
Prav tako ti postane prijetno pri srcu ko vidiš požrtvovalni misijonarski duh kake samoanske Jehovove priče. Brat se je leta 1981 z družino preselil iz Aucklanda v Wellington, da bi pomagal majhni skupini, ki je delovala med Samoanci. Iz takratnega majhnega jedra enajstih oznanjevalcev Kraljestva se je razvila skupščina s sedeminštiridesetimi oznanjevalci. ”Nagrada je veliko več vredna kot žrtev,“ pravi brat. Pred kratkim so se on in njegova družina odzvali ’klicu iz Makedonije‘, kot bi rekli, in se preselili nazaj na Zahodno Samoo. (Apostolska dela 16:9, 10) Tudi drugi so se vrnili v kraje svojega prejšnjega domovanja in pričeli delati kot posebni pionirji, misijonarji ali betelski delavci.
Odziv Niuejcev
Oznanjevanje napreduje tudi med Niuejci v Aucklandu. Potujoči nadzornik poroča: ”Običajno te na oznanjevanju od hiše do hiše povabijo, da vstopiš. Družinska Biblija je ponavadi pri roki in povsem normalno je, da se pogovarjate o njej.“
V Aucklandu je sedaj zelo aktivna niuejska skupščina. Lani je med obiskom pokrajinskega nadzornika 76 skupščinskih oznanjevalcev Kraljestva povabilo in izreklo dobrodošlico 127 osebam, ki so v nedeljo obiskale javno biblijsko predavanje. Med brati in sestrami je čutiti prijeten duh.
”Na obisk gledajo kot na poseben teden spodbud za vse,” opaža potujoči nadzornik. ”Vsak obrok je dogodek za skupščino. In to je priložnost za serviranje niuejskih specialitet, kot so takihi (jed iz papaje, tara [tropska koreninska zelenjava] in kokosove kreme, zavita v liste bananovca), pitako (hlebec iz tara, banan in tapioke) in punu povi (konzervirana nasoljena govedina), kar včasih v šali imenujejo otoška ledvična pečenka.“
Izdaje v polinezijskih jezikih
Da bi zadovoljila potrebe polinezijskih prebivalcev v Aucklandu in drugod, je Watch Tower Society poskrbela za številne biblijske izdaje v polinezijskih jezikih. Na primer, Stražni stolp v rarotonganskem jeziku oziroma jeziku Maorov s Cookovih otokov izhaja kot polmesečnik. Dobro je sprejeta tudi mesečna izdaja Stražnega stolpa v niuejskem jeziku. Po kakšnih 1000 izvodov Stražnega stolpa v rarotonganskem in niuejskem jeziku in približno 900 izvodov v samoanščini se porazdeli po Novi Zelandiji.
Poleg Stražnega stolpa je možno dobiti precej knjig in brošur v različnih polinezijskih jezikih. Knjiga Resnica, ki vodi do večnega življenja, ki je izšla v niuejskem jeziku leta 1989, je prva izdaja v tem jeziku, ki posreduje razumevanje osnovnih biblijskih naukov. Pri Maorih s Cookovih otokov se je za še posebej učinkovito izkazala knjiga Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji v rarotonganskem jeziku. S pomočjo te knjige vodijo dejansko vse biblijske študije. ”Dokaz njene učinkovitosti pri poučevanju,“ kot pravi neki starešina, ”je pripravljenost učencev za obiskovanje krščanskih sestankov.“
Poleg običajnega razširjanja teh izdaj na oznanjevanju od hiše do hiše Jehovovo ljudstvo razdeli veliko literature pri tako imenovanem oznanjevanju na tržnici. V zadnjih letih so zaradi polinezijske populacijske eksplozije v Aucklandu zrasle velike tržnice z občasnimi specializiranimi stojnicami s hrano in rokodelskimi izdelki s tihomorskih otokov. Takšen trg lahko v soboto dopoldan obišče več kot 25 000 ljudi. Jehovove priče to priložnost modro izkoristijo, obiščejo tržnice in se pogovarjajo o Božjem kraljestvu z lastniki stojnic in kupci.
Pri svojem delu so Jehovove priče posejale obilico semena Kraljestva in razdelile veliko biblijske literature med Polinezijce. Podružnica Watch Tower Society poroča, da so med službenim letom 1990 odposlali iz tovarne 23 928 primerkov literature v polinezijskih jezikih.
Radost ob skupni duhovni mizi
Polinezijskim Jehovovim pričam veliko pomeni obiskovanje tedenskih krščanskih sestankov v Kraljevski dvorani kot tudi pokrajinskih sestankov in okrožnih kongresov, saj se zavedajo svojih duhovnih potreb. (Hebrejcem 10:23-25) Decembra, leta 1988, so bili na okrožnem kongresu ”Božja pravičnost“ v Aucklandu pripravljeni ločeni programi za Samoance, Niuejce in Maore s Cookovih otokov. Višek samoanskega programa je bila dobro pripravljena in navdušujoča biblijska drama. Aucklandske Jehovove priče, ki so bile rojene na Niueju in na Cookovih otokih, so svojo krščansko gostoljubnost dokazali kot ljubeznivi gostitelji obiskovalcev s svojih rojstnih otokov. Kongres se je pokazal kot priložnost za slavljenje in veselje ob Jehovovi duhovni mizi. Kongresu ”Čisti jezik“ leta 1990 v Aucklandu je na programu v samoanščini prisostvovalo doslej najvišje število, 503 osebe.
Pozitiven odziv na vest o Kraljestvu je jasen dokaz, da so ljudje s polinezijskih otokov južnega Tihega oceana ’čakali njegove [Jehovove, NW] postave‘. (Primerjaj Izaija 42:4, 12.) Še naprej radostno razglašajo dobro vest v novozelandskem ”polinezijskem mestu“.