Nesebično so Bogu vračali ljubezen
”Zahvalijo naj se Gospodu [Jehovu, ”NW“] za njegovo dobroto [ljubečo dobrohotnost, ”NW“], za njegove čudeže v prid človeškim otrokom.“ (PSALM 107:8)
1. Kako je apostol Janez v svojem Prvem pismu poudaril značilnost ljubezni?
”BOG je ljubezen.“ Kako pomembne so te besede! Nič čudnega ni, da se je zdelo apostolu Janezu potrebno, da jih ponovi v svojem Prvem pismu. (1. Janezovo 4:8, 16) Ne samo, da je Bog Jehova ljubezen, on je utelešena, poosebljena ljubezen.
2. Kako način, na katerega je Bog ustvaril moškega in žensko in skrb v ostalih pogledih, razodeva ljubezen?
2 Razmislimo o Božji ljubezni, ki se održa tudi v načinu, kako nas je ustvaril. Zelo primerne so Davidove besede cenjenja. Kot navdihnjeni psalmist je izjavil: ”Hvalim te, ker sem tako čudovito narejen, ker so čudovita tvoja dela.“ (Psalm 139:14) Da bi lahko zdravo in večno živeli, nam je Bog omogočil neštete radosti, ko nas je ustvaril s petimi čuti: vidom, sluhom, okusom, vonjem in tipom. Kakšne lepote vendar vidimo v stvarstvu, ki nas obdaja! Kako čudovita je raznolikost številnih rastlin in živali, da ne govorimo o lepoti človeškega telesa in obraza. Bog je tudi poskrbel za pestro izbiro okusnega sadja in zelenjave ter druge hrane. (Psalm 104:13-16) Pavel je imel tehten razlog, da je prebivalce starodavne Listre opozoril, da Bog ”sebe ni pustil brez pričevanja, saj vam je izkazoval dobrote: z neba je pošiljal deževje in rodovitne čase, dajal vam je hrano in srca napoljneval z veseljem“. (Apostolska dela 14:17)
3. S kakšnimi sposobnostmi nas je Bog obdaril?
3 Pomislimo tudi na vse blagoslove, ki so povezani s srečnim družinskim življenjem. Ne pozabimo tudi na radosti, ki nam jih omogočajo sposobnosti na duhovnem in čustvenem področju: domišljija, razum, spomin, vest in prav posebno sposobnost čaščenja Boga — vse to nas neprimerljivo loči od živali. Tudi ne bi smeli spregledati radosti, ki jo omogoča glasba. Ta in mnogi drugi darovi so izraz Božje ljubezni do nas.
4. Kakšen dokaz Božje ljubezni so doživeli ljudje od časa prestopka svojih prastaršev?
4 Adam in Eva sta v svoji popolnosti v Edenskem vrtu bila deležna nepopisne radosti, o tem ni nobenega dvoma. (1. Mojzesova 2:7-9, 22, 23) Kljub številnim dokazom Božje ljubezni mu človek le-te ni nesebično vračal. Ali se je Bog zato odvrnil od človeka? Nikakor! Nemudoma je poskrbel za poravnavo vseh posledic, ki so nastale zaradi prestopka prastaršev. (1. Mojzesova 3:15) Jehova izkazuje ljubezen tudi s tem, ko potrpežljivo prenaša vse nepopolne Adamove potomce. (Rimljanom 5:12) Koliko časa? Približno 6 000 let do danes. Posebno ljubeče je ravnal s svojimi služabniki. Resnične so besede: ”Jahve, Jahve, usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi, ki hrani milost za tisoče, odpušča krivdo, hudobijo in pregreho.“ (2. Mojzesova 34:6, 7)
5. Kako dolgo je Jehova z Izraelskim narodom ravnal ljubeče in potrpežljivo?
5 Da, z Izraelci je Jehova Bog ravnal resnično zelo potrpežljivo — od časa, ko jih je ob vznožju gore Sinaj oblikoval v narod do časa, ko jih je zaradi njihovega odpadništva popolnoma zavrgel. V Drugi kroniški knjigi 36:15, 16 beremo: ”Gospod [Jehova, NW], Bog njih očetov, jim je pravočasno in ponovno pošiljal po svojih poslancih opomine, ker se mu je smililo njegovo ljudstvo in njegovo prebivališče. Toda zasmehovali so božje poslance, zaničevali njegove opomine in zasramovali njegove preroke dokler ni jeza Gospodova [Jehovova, NW] na ta narod tako vzkipela, da ni bilo več ozdravljenja.“ Vendar so nekateri Izraelci kljub vsemu nesebično vračali Bogu ljubezen. Poglejmo podrobneje življenje nekaterih oseb, da bi videli, kako so to storili. To nam bo temelj spoznanja kakšnih praktičnih možnosti se lahko poslužimo, da bi Bogu nesebično vračali ljubezen.
Mojzes je Bogu nesebično vračal ljubezen
6. V kakšnem smislu je Mojzesov primer izstopajoč in na kakšen poseben način je občutil Božjo ljubezen?
6 Mojzes je bil izstopajoči primer človeka, ki je Bogu nesebično vračal ljubezen. Kakšne priložnosti je vendar imel kot posvojeni sin faraonove hčere! Toda, ’raje je izbral trpljenje z Božjim ljudstvom, kakor kratkotrajno grešno uživaštvo. Poniževanje maziljenca je imel za večje bogastvo, kakor zaklade egiptovske. (Hebrejcem 11:25, 26) Nekoč je Mojzes hotel rešiti svoje brate Izraelce iz egipčanskega suženjstva. Vendar Izraelci niso cenili njegovega truda, pa tudi čas, ki ga je Bog določil za osvoboditev, še ni nastopil. (Apostolska dela 7:23-29) Zaradi Mojzesove vere in njegove nesebične želje, da pomaga svojim bratom, ga je Jehova desetletja pozneje pooblastil, da je storil veliko čudežev in da je štirideset let služil Izraelcem kot njih prerok, sodnik, zakonodajalec in posrednik. Ob vsem tem je Mojzes neštetokrat občutil, kako zelo je Jehova ljubil njega in Izraelce.
7. Kako je Mojzes Bogu vračal ljubezen?
7 Kako je Mojzes vračal ljubezen in nezasluženo Božjo dobrohotnost? Je bil zaman deležen ’Božje milosti‘? (2. Korinčanom 6:1) Prav gotovo ne! Mojzes se je vedno in popolnoma skliceval na Boga in mu tako nesebično vračal ljubezen, ki mu jo je izkazoval tudi Jehova. Neprestano se je zanašal na Jehova in njegov odnos do Stvarnika je bil zelo zaupen. Kako pohvalno je govoril Bog o Mojzesu, ko je karal Arona in Mirjam, ker sta kritizirala svojega brata! Da, Jehova je govoril ”od ust do ust“ z Mojzesom in smel je v ’prikazni videti Jehova‘. (4. Mojzesova 12:6-8) Čeprav je imel Mojzes velike prednosti, je bil najponižnejši človek in je izpolnjeval Jehovove zapovedi. Kakor je Jehova zapovedal, ”tako . . . je izvršil“. (2. Mojzesova 40:16; 4. Mojzesova 12:3)
8. Kako je Mojzes pokazal, da je resnično naklonjen Bogu?
8 Tudi način, kako je Mojzes oslavljal Boga in njegovo ime, ter skrbel za čisto čaščenje, pokaže, da je bil Mojzes nesebično naklonjen Jehovu. Dvakrat je prosil Jehova, naj bo milosten Izraelcem zaradi svojega imena. (2. Mojzesova 32:11-14; 4. Mojzesova 14:13-19) Ko so se Izraelci zapletil v malikovanje teleta, je Mojzes dokazal svojo gorečnost za pravo čaščenje s tem, ko je vkliknil: ”Kdor je za Gospoda [Jehova, NW], k meni!“ Zatem je Mojzes z možmi, ki so bili z njim, z mečem pokončal 3 000 malikovalcev. Celih 40 let je Mojzes prenašal godrnjav, nezadovoljen in uporen narod. Mojzes se je nsebično odzval izrazom Božje ljubezni in tako zapustil dober zgled nam danes. (2. Mojzesova 32:26-28; 5. Mojzesova 34:7, 10-12)
Davidovo zgledno odzivanje
9. (a) Kako je David vračal Bogu ljubezen? (b) Kako lahko mi častimo Jehova z dragocenimi stvarmi, kot je to delal David?
9 Naslednja oseba, ki je omenjena v Bibliji in izstopa kot dober primer nesebičnega vračanja ljubezni Bogu, je psalmist David, drugi izraelski kralj. Njegova gorečnost za Jehovovo ime ga je vzpodbudila, da se je spopadel s prevzetnim filistejskim velikanom Goljatom, pri čemer ga je Jehova nagradil z zmago. (1. Samuelova 17:45-51) Enaka gorečnost je spodbudila Davida, da so skrinjo zaveze prinesli v Jeruzalem. (2. Samuelova 6:12-19) Mar Davidova gorečnost in njegovo cenjenje Božje ljubezni in dobrote ni izraženo tudi v njegovi želji, da bi zgradil Jehovov tempelj? Prav gotovo! Čeprav mu ta prednost ni bila dana, ga to ni odvrnilo od priprav projekta, Jehova pa je počastil s prispevkom v zlatu, srebru in dragih kamnih zelo visoke vrednosti. (2. Samuelova 7:1-13; 1. kroniška 29:2-5) Podobno nesebično vračanje ljubezni Bogu lahko zudi nas danes vspodbudi, da ga ’častimo z našimi dragocenimi stvarmi‘, in sicer tako, da trošimo svoja materialna sredstva za interese Kraljestva. (Pregovori 3:9, 10; Matej 6:33)
10. V kakšnem smislu je Davidovo ravnanje vredno posnemanja?
10 David je sicer zagrešil težke prestopke vendar pa celotno njegovo življenje dokazuje, ’da je mož, ki je prijeten srcu Jehova‘. (1. Samuelova 13:14; Apostolska dela 13:22). Njegovi Psalmi so polni izrazov cenjenja za izkazano Božjo ljubezen. The International Standard Bible Encyclopedia pravi, da je ”David v izražanju hvaležnosti daleč prekašal katerokoli osebo, omenjeno v Svetem pismu“. Psalmist Asaf je zapisal, da je Bog izbral ”Davida, svojega hlapca, vzel ga je iz ovčje ograje, . . . da bi pasel Jakoba, njegovo ljudstvo, in Izraela, njegovo dediščino. In pasel jih je s poštenostjo svojega srca.“ (Psalm 78:70-72) Da, Davidovo ravnanje je resnično vredno posnemanja tudi za nas danes.
Jezus Kristus — naš popolni vzgled
11, 12. Kako je Jezus pokazal, da je resnično naklonjen Bogu?
11 Najboljši biblijski primer človeka, ki je nesebično vračal Bogu ljubezen, je vsekakor Jezus Kristus. K čemu je to Jezusa vzpodbudilo? Najprej k temu, da je bil izključno predan Jehovu! Jezus je v vsem ravnal popolnoma po Božji volji. Cenjenje ljubezni in dobrote svojega nebeškega Očeta ga je navedlo, da je bil resnično duhoven človek. Bil je v tesnem, zaupnem odnosu z Bogom. Bil je človek molitve in rad se je pogovarjal s svojim nebeškim Očetom. Velikokrat beremo v Bibliji, da je Kristus molil. Ob neki priložnosti je celo noč prebil v molitvi. (Luka 3:21, 22; 6:12; 11:1; Janez 17:1-26) V povračilo za Božjo ljubezen je Jezus živel odgovarjajoče resnici, da ”človek ne bo živel ob samem kruhu, temuč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih“. Dejansko je bilo izpolnjevanje Očetove volje zanj kot hrana. (Matej 4:4 AC; Janez 4:34) Ali ne bi tudi mi morali na enak način Bogu vračati ljubezen in mu biti izključno predani?
12 Ker je Jezus Kristus nesebično vračal Bogu ljubezen, je pozornost vedno usmerjal na svojega Boga in Očeta. Ko ga je nekdo nagovoril z ”dobri učitelj“, je rekel: ”Nihče ni dober, razen Boga.“ (Luka 18:18, 19) Jezus je nekajkrat poudaril, da ničesar ne more narediti samovoljno. Nikoli ni izpustil priložnosti, da bi oslavljal ime svojega Očeta, tudi vzorčno molitev je primerno začel z besedami: ”Posvečuje naj se tvoje ime.“ Prosil je: ”Oče, poveličaj svoje ime“, in malo preden je umrl, je rekel svojemu Očetu: ”Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal.“ (Matej 6:9; Janez 12:28; 17:4) Prav gotovo bi tudi mi morali Jehovu vračati ljubezen tako, da ga oslavljamo in v molitvi prosimo za posvetitev njegovega imena.
13. H kakšnemu ravnanju je Jezusa vzpodbujala Božja ljubezen?
13 Poglejmo še drugi način Jezusovega vračanja ljubezni Bogu. Jezus je ljubil pravičnost in sovražil vse, kar je bilo negativnega, kot je bilo napovedano v Psalmu 45:7. (Hebrejcem 1:9) Bil je ”svet [lojalen, NW], nedolžen, brez madeža, ločen od grešnikov“. (Hebrejcem 7:26) Jezus je svoje sovražne nasprotnike pozval, naj mu dokažejo grešnost, vendar tega niso mogli. (Janez 8:46) Sovraštvo do krivičnosti ga je dvakrat privedlo do tega, da je pregnal iz templja grabežljive religioniste. (Matej 21:12, 13; Janez 2:13-17) In kako neusmiljeno je Jezus ožigosal hinavske voditelje, katerim je rekel, da izhajajo iz Hudiča. (Matej 6:2, 5, 16; 15:7-9; 23:13-32; Janez 8:44)
14. Kako je Jezus v ravnanju s svojimi učenci vračal Bogu ljubezen?
14 H kakšnemu ravnanju je Jehovova ljubezen še vzpodbudila Jezusa, spoznamo iz njegovega odnosa do apostolov in drugih učencev. Kako ljubeč, potrpežljiv in ponižen je bil do njih! Med seboj so tekmovali in se prepirali, kdo je največji med njimi in to še v noči, ko je bil Jezus izdan; prav gotovo je bila to zanj huda preiskušnja. (Luka 22:24-27) Toda Jezus je vedno dokazal, da je blag in iz srca ponižen. (Matej 11:28-30) Juda je Jezusa izdal, Peter ga je trikrat zatajil, drugi apostoli pa so se razbežali, ko je prišla drhal in odvedla Jezusa. Vendar ni bil nikoli zagrenjen niti zamerljiv. Kako to vemo? Ko se je po vstajanju ponovno sešel s svojimi apostoli, jih je sicer spomnil, da so se prestrašeni razbežali, vendar tega ni storil strogo in karajoče, temveč jih je tolažil in krepil za nadaljnjo službo za Kraljestvo. (Janez 20:19-23)
15. V kolikšni meri je Jezus nesebično služil telesnim potrebam ljudi?
15 Poglejmo še en način, kako nesebično je Jezus vračal Bogu ljubezen. To je storil s tem, ko je samega sebe žrtvoval v sramotno in mučeniško smrt na mučilnem kolu v korist človeštva. (Filipljanom 2:5-8) Jezus je služil tudi telesnim potrebam ljudi, ko je s pomočjo čudežev lačne množice nasitil in mnoge ozdravil. (Matej 14:14-22; 15:32-39) Interese drugih je vedno postavil pred svoje lastne. Zato je lahko rekel: ”Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima kamor bi glavo naslonil.“ (Matej 8:20) Jezus je bil dovzeten za delovanje Božjega duha, saj je čutil, kako je izšel iz njega, ko je čudežno ozdravljal. Nikoli niti pomislil ni, da bi se s pomočjo nadnaravne moči materialno okoristil, kot v primeru žene, ki je imela 12 let krvotok in je ozdravela, ko se je v veri dotaknila njegovega vrhnjega oblačila. (Marko 5:25-34) Jezus torej nadnaravne moči nikoli ni uporabljal v svojo korist. (Primerjaj Matej 4:2-4.)
16. V kakšnem smislu je Kristus služil duhovnim potrebam ljudi?
16 Čeprav je Jezus nesebično služil telesnim potrebam ljudi, ko je ozdravljal bolezni in na nadnaravni način nasitil lačne, pa je bil glavni razlog njegove zemeljske službe oznanjevanje dobre vesti o Božjem kraljestvu, poučevanje in pridobivanje učencev. Kljub čudežnim ozdravitvam ni bil znan kot veliki zdravnik ali čudodelnik temveč kot Dobri učitelj. (Matej 4:23, 24; Marko 10:17) Jezus je samega sebe označil za učitelja, pa in tudi njegovi učenci in celo sovražniki so ga tako klicali. (Matej 22:16; 26:18; Marko 9:38). In kakšne resnice je poučeval na primer v govoru na gori! (Matej 5:1–7:29) Kako primerne so bile njegove ponazoritve in kako presenetljive in pozornost zbujajoče preroške prispodobe in druge prerokbe. Nič čudnega, da vojaki, ki so jih ob neki priložnosti poslali, da ga aretirajo, tega niso storili. (Janez 7:45, 46)
17. (a) Zakaj nam je Jezus popolni zgled ljubezni? (b) O čem bo govora v naslednjem članku?
17 Brez dvoma nam je Jezus Kristus dal popoln vzgled, kako nesebično vračati ljubezen Bogu, ki nam je prvi izkazal ljubezen! Jezusovo življenje in njegova naklonjenost pokažeta, da je dal svojega nebeškega Očeta na prvo mesto. Resnično je ljubil pravičnost, s svojimi apostoli in drugimi učenci je ravnal ljubeče in je svoje življenje posvetil duhovnim in telesnim potrebam človeštva. Višek njegove službe je žrtvovanje svojega popolnega življenja v odkupnino. (Matej 20:28) Kako pa je z nami? Res je, da smo nepopolni kot Mojzes in David. Toda kot nam pokaže naslednji članek, obstajajo realne možnosti, kako posnemati našega vzornika in se nesebično odzvati na izkazano Božjo ljubezen.
Kako bi odgovoril?
◻ Zakaj lahko rečemo: ”Bog je ljubezen.“?
◻ Kako se je Mojzes odzval na Božjo ljubezen?
◻ Kako se je David odzval ljubezni Boga Jehova?
◻ Kakšen zgled je dal Jezus Kristus v odzivu na Božjo ljubezen?
[Slika na strani 93]
Ali veš, kako je Mojzes Bogu vračal ljubezen?
[Slika na strani 94]
Jezus se je odzval Božji ljubezni, ko je drugim pomagal v duhovnem in telesnem pogledu in s tem, da je dal svoje življenje v odkupnino