Zvesto sodelovati z Jehovom
”Bog, učil si me od mladosti in še dosedaj oznanjam čuda tvoja.“ (PSALM 71:17, ”AC“)
1. Zakaj lahko delo označimo za Božje darilo?
DELO je eno od Božjih daril ljudem. Našima prastaršema Adamu in Evi je Jehova rekel: ”Napolnita zemljo ter si jo podvrzita.“ To je bila zelo izzivalna delovna naloga, toda povsem je ustrezala njunim sposobnostim. Telesne in duhovne zahteve so njuno veselje do življenja še povečale, mnogo bolj kot kakršnakoli doživetja z živalmi, s katerimi sta delila svoje zemeljsko bivališče. (1. Mojzesova 1:28)
2, 3. (a) Kakšno stališče imajo danes mnogi do dela in zakaj? (b) Opravljanje kakšnega dela naj bi pritegnilo našo pozornost?
2 Celo v našem stanju nepopolnosti je ”trdo delo,“ ki povzroča ”dobro . . . Božji dar“, kot je to napisal modri Salomon. (Pridigar 3:13, NW) Človek mora torej uporabljati svoje duhovne in telesne sposobnosti. Brezdelje nas napravlja malodušne. Seveda pa se vsako delo ne izplača, oziroma ni koristno. Za mnoge je delo garanje, ki ga sprejmejo zgolj zato, da bi se lahko preživljali.
3 Za razliko od tega pa obstoja delo, ki se zares izplača, in vsak človek je povabljen, da sodeluje v njem. Kdor se odzove, se sooči z mnogimi nasprotniki ter težavami, ki jih mora premagati. Zakaj je pomembno, da se usposobimo zanj? Kako to dosežemo? Preden bomo odgovorili na ti vprašanji, razmislimo:
Za koga delamo?
4. Kakšna vrsta dela je Jezusa zadovoljevala in razveseljevala?
4 Jezus Kristus je rekel: ”Moja jed je, da izpolnjujem voljo tistega, ki me je poslal, in dovršim njegovo delo.“ (Janez 4:34) Zvesta dejavnost za Jehova je bila Jezusu v veliko veselje in zadovoljstvo. Bila je smisel njegovega življenja in ob koncu svoje triinpolletne službe je resnično lahko rekel svojemu nebeškemu Očetu: ”Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal.“ (Janez 17:4) Dobesedna hrana nas ohranja pri življenju, prav tako delo na duhovnem področju. Jezus je poudaril to dejstvo, ko je ob neki drugi priložnosti rekel: ”Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje.“ (Janez 6:27) Delo, ki je v duhovnem pogledu neproduktivno, pa vodi v razočaranje in smrt.
5. Kdo je nasprotoval dobremu delu, ki ga je opravljal Jezus, in zakaj?
5 ”Moj oče neprenehoma dela in tudi jaz delam.“ Te besede je Jezus namenil Judom, ki so ga grajali, ker je v soboto ozdravil človeka, ki je bil 38 let bolan. (Janez 5:5-17) Čeprav je Jezus opravljal Jehovovo delo, verski nasprotniki niso želeli priznati tega dejstva in so ga pri tem ovirali, kolikor je le bilo mogoče. Zakaj? Ker so bili iz svojega očeta Satana, ki se je vedno upiral Jehovovem delu. (Janez 8:44) Satan ”[si] nadeva krinko angela luči“ in lahko postreže z ”vsakovrstnim zlobnim zapeljevanjem“, zato potrebujemo oster duhovni vid in sposobnost jasnega razmišljanja, da bi mogli prepoznati njegova dejanja kot takšna. V nasprotnem primeru bi se lahko primerilo, da bi delovali proti Jehovu. (2. Korinčanom 11:14; 2. Tesaloničanom 2:9, 10)
Nasprotniki na delu
6. Zakaj so odpadniki ”sleparski delavci“? Ponazori.
6 Danes nekateri odpadniki kot Satanova podaljšana roka nezvesto delajo na tem, da bi pokopali vero novih članov krščanske skupščine. (2. Korinčanom 11:13) Namesto, da bi imeli Biblijo za temelj pravih naukov, želijo spraviti na slab glas New World Translation of the Holy Scriptures in trdijo, da se Jehovove priče pri dokazovanju naukov povsem sklicujejo na ta prevod. To seveda ni res. Jehovove priče so za spoznavanje resnice o Jehovu in njegovih namenih, namreč skoraj sto let uporabljale predvsem prevod King James Version, rimskokatoliški Douay Version prevod, ali kateri drugi prevod, ki je na voljo v določenem jeziku. Na podlagi teh starejših prevodov so oznanjali resnico o stanju mrtvih, o odnosu med Bogom in njegovim Sinom ter o vprašanju, zakaj pride le mala čreda v nebesa. Poučene osebe pa tudi vedo, da Jehovove priče pri svojem svetovnem delu evangeliziranja še naprej uporabljajo več svetopisemskih prevodov. Od leta 1961 naprej pa res radi uporabljajo tudi New World Translation of the Holy Scriptures, ki je sodoben in natančen prevod izvrstne berljivosti.
7. (a) Zakaj Jezus zavrača mnoge, ki trdijo, da verujejo vanj? (b) Zakaj je pomembno upoštevati nasvet iz 1. Janezovega pisma 4:1?
7 Jezus je rekel, da mnogih, ki razglašajo vero vanj, ne bo priznal. Omenil je sicer, da bodo mnogi prerokovali v njegovem imenu, izganjali demone in storili ”veliko čudežev“, toda kljub temu je ta dejanja označil za ’krivična dela‘. (Matej 7:21-23) Zakaj? Ker te osebe ne izpolnjujejo očetove volje in so za Jehova brez vrednosti. Današnja nenavadna dejanja, da, celo navidezni čudeži lahko izvirajo od pragoljufa Satana. Apostol Janez je več kot 60 let po Jezusovi smrti in vstajenju dal v svojem prvem pismu naslednji nasvet: ”Preljubi, ne zaupajte vsakemu duhu, ampak duhove presojajte, ali so od Boga, kajti veliko lažnivih prerokov je prišlo v svet.“ Tudi mi naj bi tako ravnali. (1. Janezovo 4:1)
Nekoristna dela
8. Kakšno stališče bi morali imeti do mesenih del?
8 Naši napori so nekoristni, pa čeprav ne sodelujemo v duhovno neplodnih delih, če le-ti še naprej služijo zadovoljitvi poželenj padlega mesa. Po besedah apostola Petra smo dovolj dolgo ”stregli mišljenju poganov, ko ste živeli v razuzdanosti, v strasteh, v pijančevanju, v veseljačenju, v popivanju in nezasluženem malikovanju.“ (1. Petrovo 4:3, 4) To ne pomeni, da so bili vsi sedaj Bogu predani kristjani zapleteni v takšno ravnanje, temveč, da so, ko je napredovalo njihovo duhovno spoznanje, morali tisti, ki jih to zadeva, hitro spremeniti mišljenje. Morajo sicer biti pripravljeni, da jih bo svet zaradi njihove spremembe sramotil, toda v kolikor želijo biti zvesti sodelavci v Jehovovi službi, se morajo spremeniti. (1. Korinčanom 6:9-11)
9. Kaj se lahko naučimo iz doživljaja neke Priče, ki je želela postati operna pevka?
9 Jehova nam je dal veliko stvari, ki se jih lahko veselimo, med drugim tudi glasbo. Toda, če ’ves svet leži v moči tistega, ki je hudoben‘ — se pravi v moči Satana Hudiča — ali ne sodi k temu tudi svet glasbe? (1. Janezovo 5:19, AC) Silvana je ugotovila, da je glasba lahko zahrbtna zanka. V Franciji se ji je ponudila priložnost šolanja za operno pevko. ”Vedno sem si močno želela služiti Jehovu,“ je rekla. ”Sodelovala sem v pionirski službi in upala sem, da bom lahko združila obe stvari. Prva težava, s katero sem se srečala na poti kariere, je bila nemorala. Sprva so me imeli kolegi za naivno, ker se jim nisem pridružila v nemoralnem govorjenju in vedenju. Kasneje me je pokvarjeno okolje napravilo manj občutljivo in pričela sem popuščati stvarem, ki jih Jehova sovraži. Eden izmed učiteljev me je vedno silil, naj petje povzdignem v religijo, in mi vbijal v glavo, naj bom na odru agresivna in naj se počutim močnejša od vseh ostalih. Vse to mi ni najbolj ugajalo. Potem pa je nastopil trenutek, ko sem se morala pripraviti na poseben nastop. Molila sem k Jehovu, naj mi pokaže, po kateri poti naj grem. Čeprav sem dobro pela in sem bila samozavestna, nisem bila izbrana. Kasneje sem izvedela razlog: rezultati so bili na skrivaj dogovorjeni že dolgo vnaprej. Dobila sem jasen odgovor na svojo molitev, zato sem sklenila, da zapustim operne deske ter raje zasebno poučujem glasbo.“ Sestra se je kasneje poročila s krščanskim starešinom v neki skupščini in sedaj tam oba zvesto služita v pospeševanju interesov Kraljestva.
10. Kaj ti povedo Jezusove besede iz Janezovega evangelija 3:19-21?
10 Jezus je rekel: ”Kdor namreč dela hudo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela.“ Kdor pa ”se ravna po resnici, pride k luči, da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu.“ (Janez 3:19-21) Kakšen blagoslov je delovanje v soglasju z Jehovovo voljo in namenom! Da pa bi nam to uspelo, moramo svoja dela nenehno ocenjevati v luči Božje besede. Nikoli nismo prestari in nikoli ni prepozno, da spremenim svoj način življenja in da sprejmemo povabilo k sodelovanju v donosni službi za Jehova.
Danes delati ”dobra dela“
11. Za katera takoimenovana ”dobra dela“ se nekateri zavzemajo in zakaj lahko takšna aktivnost povzroči razočaranje?
11 Delo, ki se danes izplača, mora odražati nujnosti današnjega časa. V tem so si edini mnogi odkritosrčni ljudje. Zato se pogosto ukvarjajo s takoimenovanimi ”dobrimi deli“, ki jih opravljajo v splošno korist človeštva ali pa za kakšen poseben namen. Toda kako zelo lahko takšna dejavnost razočara! V nekem poročilu britanskega CAFOD-a (katoliškega sklada za razvoj prekooceanskih dežel) piše o njihovi akciji za boj proti lakoti: ”Pred tremi leti . . . smo za pomoč lačnim zbrali milijone funtov. Rešili smo tisoče življenj. Toda danes so njihova življenja zopet v nevarnosti . . . Zakaj? Kaj je šlo narobe?“ CAFOD Journal v nadaljevanju svojega poročila pojasnjuje, da se nikoli niso pravzaprav lotili dolgoročnih problemov in da ”so bili viri, ki bi bili nujno potrebni za izboljšanje položaja ljudi, namenjeni spodbujanju spora [državljanske vojne].“ Nedvomno podobne izjave posredujejo tudi druge dobrodelne organizacije, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo.
12. Kako edino je mogoče rešiti današnje težave?
12 Lakota je resna težava. Toda, kdo opozarja na to, da se z današnjimi vojnami in tragedijami pomanjkanja hrane izpolnjuje Jezusova prerokba, ki kaže na konec sedanje stvarnosti? (Matej 24:3, 7) Kdo je objavil dokaze, da so ti dogodki povezani z ježo štirih apokaliptičnih jezdecev, živo predstavljenih v 6. poglavju biblijske knjige Razodetje? To so s pomočjo Stražnega stolpa zvesto in vstrajno delale Jehovove priče. Zakaj? Da bi pokazale, da trajna rešitev vseh težav presega človeške sposobnosti. To seveda ne pomeni, da so kristjani ravnodušni do svetovnih problemov. Še zdaleč ne. Sočutni so in bodo storili, kar le morejo, da bi olajšali trpljenje. Jasno pa jim je tudi, da svetovni problemi nikoli ne bodo rešeni brez Božjega posega. Podobno kot revščina bodo tudi ti problemi obstajali tako dolgo, dokler bo Bog trpel Satana za vladarja tega sveta. (Marko 14:7; Janez 12:31)
Najdragocenejše delo
13. Katero delo je v današnjem času najbolj nujno in kdo ga opravlja?
13 Danes je najvažnejše, da se oznani dobra vest, da bo Kraljestvo Boga Jehove kmalu zamenjalo vse svetovne vladavine in bogaboječim ljudem prineslo dolgo pričakovano olajšanje. (Danijel 2:44; Matej 24:14) Čeprav je Jezus Kristus oznajeval le v Palestini, je smatral oznanjevanje nebeškega Kraljestva za svoje življensko delo. Danes se to delo opravlja po vsej zemlji, ravno tako kot je rekel Jezus. (Janez 14:12; Apostolska dela 1:8) Imeti delež, četudi majhen, delež pri Božjem delu, pomeni neprimerljivo prednost. Možje in žene, mladi in stari, ljudje, ki niso nikoli niti sanjali, da bodo nekoč oznanjevalci dobre vesti, so sedaj v prvih vrstah oznanjevalskega dela, ki ga danes opravljajo Jehovove priče. Podobno kot Noe in njegova družina zvesto — z Božjim pooblastilom in zato tudi z njegovo močjo — opravljajo Božje delo in sicer kot uvod v začetek konca sedanje stvarnosti. (Filipljanom 4:13; Hebrejcem 11:7)
14. Kako je oznanjevanje življenjerešujoče in hkrati zaščita?
14 Oznanjevalsko delo, ki ga v današnjih zadnjih dneh opravljajo Jehovove priče, rešuje življenja tistih, ki poslušajo in ravnajo v skladu z dobro vestjo. (Rimljanom 10:11-15) To delo pa predstavlja tudi zaščito za oznanjevalce. Ker smo odkritosrčno pripravljeni pomagati ljudem, ki imajo večje probleme kot mi, si bomo komajda delali skrbi zaradi morebitnih lastnih težav. Spoznavamo, da bi nas svet rad oblikoval po svojih padajočih merilih. Ko si torej v službi oznanjevanja razum polnimo izključno z Božjimi mislimi, nam ne bo to le ojačalo vere, temveč nam bo tudi v zaščito. Neka Jehovova priča je dejala: ”V kolikor ne bi poizkušal spremeniti ljudi, ki jih srečam, bi se lahko zgodilo, da bi oni spremenili mene.“ (Primerjaj 2. Petrovo 2:7-9.)
Sodelovati s skupščino
15. Katere odgovornosti so bile zaupane današnjim podpastirjem in k čemu naj bi po 1. Timoteju 3:1 težili moški v skupščini?
15 Ko pridejo novozainteresirane osebe v skupščino, pridejo pod zaščito velikega pastirja, Boga Jehova, in njegovega dobrega pastirja Jezusa Kristusa. (Psalm 23:1; Janez 10:11) Ta nebeška pastirja na zemlji zastopajo zvesti podpastirji, v skupščinah imenovani možje. (1. Petrovo 5:2, 3) Takšna služba danes predstavlja dragoceno prednost. Pastirsko delo je važna naloga. K njemu ne sodi le prevzemanje vodstva pri skupščinskem poučevanju in evangeliziranju, temveč tudi varovanje črede pred duhovnimi grabežljivci, kakor tudi pred vrtinci viharnega ozračja sveta, v katerem živimo. Ne obstaja nikakršno bolj zaželeno delo, za katerim naj bi težili moški v krščanski skupščini, kot je skrbeti za duhovno blaginjo članov napredujoče krščanske skupščine. (1. Timoteju 3:1; primerjaj Izaija 32:1, 2.)
16. V katerem pogledu se krščanski starešine dopolnjujejo?
16 Seveda pa nikoli ne smemo pozabiti, da so ti pastirji ljudje, ki imajo podobno kot ostali člani črede različno osebnost in pomanjkljivosti. Medtem ko nekdo izstopa v neki veji pastirske dejavnosti, pa darovi nekoga drugega skupščini koristijo v drugačnem pogledu. Skupščinski starešine se v svojem delu dopolnjujejo in na ta način krepijo skupščino. (1. Korinčanom 12:4, 5) Med njimi se nikoli ne bi smel pojaviti tekmovalni duh. V molitvi Jehovu ”vzdigujejo . . . [zvestih, NW] roke“ in ga prosijo za blagoslov in vodstvo v vseh svojih posvetih in odločitvah ter si skupaj prizadevajo za zaščito in pospeševanje interesov Kraljestva. (1. Timoteju 2:8)
17. (a) Kakšno dolžnost imamo? (b) Česa se moramo brezpogojno izogibati, če želimo zadovoljivo izpolniti svojo nalogo?
17 Oznanjevalsko delo je danes, ko se Satanovem vladanju bliža konec, še bolj nujno. Ker posedujemo resnico Jehovove besede, smo kot njegove Priče dolžni izkoristiti vsako priložnost za širjenje dobre vesti. Dela je več kot dovolj, v katerem smo lahko zaposleni vse do konca. Nikoli ne bi smeli dovoliti, da bi nas odvrnila želja po zabavi in nemoralna sla ali pa bi nas premagala želja za gmotnimi stvarmi. Prav tako naj bi se ogibali spekulativnega razmišljanja in umovanja o izrazih, saj se to lahko izkaže za nekoristno in zamudno. (2. Timoteju 2:14; Titu 1:10; 3:9) Ko so učenci vprašali Jezusa: ”Gospod, ali boš v tem času obnovil izraelsko kraljestvo?“, je Jezus njihove misli ponovno preusmeril na nalogo, ki jih je čakala: ”Boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.“ Ta naloga velja vse do današnjih dni. (Apostolska dela 1:6-8)
18. Zakaj je sodelovanje z Jehovom tako nagrajujoče?
18 Sodelovnje z Jehovom, tako da oznanjamo skupaj z njegovo svetovno skupščino, nas osrečuje in zadovoljuje ter daje našemu življenju pravi smisel. To je priložnost, da vsak, kdor ljubi Jehova, na ta način izkaže Bogu vdanost in zvestobo. To delo z vsemi njegovimi vidiki se ne bo nikoli več ponovilo. Z upanjem na večno življenje še naprej zvesto ’v spoštljivem strahu služimo Bogu‘ — njemu v slavo, nam pa v rešitev. (Hebrejcem 12:28)
Kako bi odgovoril?
◻ Katero delo je veselilo in zadovoljevalo Jezusa?
◻ Kdo nasprotuje Jehovovemu delu in zakaj?
◻ Kako lahko primerjamo ”dobra dela“ tega sveta z oznanjevanjem dobre vesti o Božjem kraljestvu?
[Slika na strani 11]
Jezus je pooblastil svoje učence da gredo in oznanjujejo