Boj se Jehove, poslušalca molitev
”K tebi, ki poslušaš molitev, prihaja vse meso.“ (PSALM 65:2)
1. Zakaj lahko pričakujemo, da Jehova postavlja pogoje tistim, ki se mu želijo bližati v molitvi?
BOG JEHOVA je ”Kralj večnosti“. Poleg tega je tudi ’poslušalec molitev‘, h kateremu ”prihaja vse meso“. (Razodetje 15:3, NS; Psalm 65:2) Toda, na kakšen način naj bi prihajali k njemu? Zemeljski kralji, na primer, od svojega osebja zahtevajo spoštovanje določenih pravil glede oblačenja in obnašanja. Zato bi prav gotovo tudi od Kralja večnosti pričakovali, da postavlja določene pogoje, ki jih morajo spolnjevati tisti, ki želijo priti predenj s prošnjami in zahvalami. (Filipljanom 4:6, 7)
2. Kakšna vprašanja se postavljajo glede molitve?
2 Kaj zahteva Kralj večnosti od tistih, ki se mu bližajo v molitvi? Kdo lahko moli z upanjem, da bo njegova molitev uslišana? In za kaj lahko molimo?
Bližanje Kralju večnosti
3. Katere zglede molitev prvih Božjih služabnikov poznaš in ali so se mu bližali preko posrednika?
3 Božji sin Adam se je, preden je postal grešnik, očitno pogovarjal s Kraljem večnosti. (Luka 3:38; 1. Mojzesova 1:26-28) Ko je Adamov sin Abel žrtvoval Bogu ”od prvencev črede“, je to daritev nedvomno pospremil z izrazi ponižne prošnje in hvale. (1. Mojzesova 4:2-4) Noe, Abraham, Izak in Jakob so zgradili oltarje in se v molitvi s svojimi darovi bližali Jehovi. (1. Mojzesova 8:18-22; 12:7, 8; 13:3, 4, 18; 22:9-14; 26:23-25; 33:18-20; 35:1, 3, 7) Prav tako tudi molitve Salomona, Ezra in od Boga navdihnjenih psalmistov naznanjajo, da so se Izraelci bližali Bogu brez posrednikov. (1. kraljev 8:22-24; Ezra 9:5, 6; Psalm 6:1, 2; 43:1; 55:1; 61:1; 72:1; 80:1; 143:1)
4. (a) Kakšen nov pristop Bogu v molitvi je bil vpeljan v prvem stoletju? (b) Zakaj je še posebno primerno, da molimo v Jezusovem imenu?
4 V prvem stoletju našega štetja pa je bil vpeljan nov način bližanja Bogu v molitvi. Namreč, preko njegovega sina, Jezusa Kristusa, ki je pokazal izjemno ljubezen do ljudi. V svojem predčloveškem obstoju je Jezus radostno služil kot ”delovodja“ in se veselil vsega, kar je bilo povezano s človeškim rodom. (Pregovori 8:30, 31) Kot človek je na zemlji nepopolnim ljudem ljubeznivo pomagal, ozdravljal bolne in celo obujal mrtve. (Matej 9:35-38; Luka 8:1-3, 49-56) Največ pa je Jezus storil s tem, da je ”dal svoje življenje v odkupnino za mnoge“. (Matej 20:28) Kako primerno je torej, da se tisti, ki se okoriščajo te odkupnine, lahko bližajo Bogu po tistem, ki tako zelo ljubi človeštvo. To je sedaj edini način, po katerem se lahko bližamo Kralju večnosti, saj je Jezus rekel: ”Nihče ne pride k Očetu razen po meni,“ in ”Karkoli boste Očeta prosili, da vam v mojem imenu.“ (Janez 14:6; 16:23) Prositi v Jezusovem imenu pomeni, da ga priznavamo kot posrednika, po katerem se bližamo ’Poslušalcu molitev‘.
5. Kako Bog gleda na človeštvo in kako to vpliva na molitev?
5 Še posebno pa bi morali ceniti ljubezen, ki jo je Jehova pokazal s pripravo odkupne žrtve. Jezus je rekel: ”Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč, da ima večno življenje.“ (Janez 3:16) Globina Božje ljubezni je lepo izražena v psalmistovih besedah: ”Kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko presega njegovo usmiljenje zasluženje tistih, ki se ga boje. Kakor je daleč vzhod od zahoda, tako daleč od nas odrine naše pregrehe; kakor se oče usmili otrok, se Gospod [Jehova, NS] usmili njih, ki se ga boje. Zakaj on ve, iz česa smo, spominja se, da smo prah.“ (Psalm 103:11-14, EI) Kako ohrabrilno je spoznanje, da se molitve Jehovi predanih prič dvigajo k tako ljubeznivemu Očetu po njegovem Sinu!
Omejena prednost
6. S kakšnim stališčem se moramo v molitvi bližati Jehovi?
6 Človeški vladarji ne dovolijo kar vsakomur, da nenajavljen vstopi v kraljevo palačo. Sprejem pri kralju torej pomeni prednost za omejen krog ljudi. Podobno je tudi z molitvijo h Kralju večnosti. Seveda imajo ti, ki se mu bližajo preko Jezusa Kristusa in ki primerno cenijo Božjo vzvišenost in dostojanstvo, upanje, da bodo uslišani. Kralju večnosti se moramo bližati spoštljivo in časteče. Kdor želi biti uslišan, mora razodevati ”Jehovin strah“. (Pregovori 1:7)
7. Kaj je ”Jehovin strah“?
7 Kaj pa sploh je ”Jehovin strah“? To je globoko spoštovanje Boga, združeno z zdravim strahom pred tem, da mu morda ne bi ugajali. Ta strah izhaja iz globoke hvaležnosti do njegove milosti in dobrote. (Psalm 106:1) Vključuje pa tudi to, da ga priznamo kot Kralja večnosti, ki ima pravico in moč izvršiti kazen, tudi smrtno, nad vsakim, ki se mu ne pokorava. Osebe, ki se boje Jehove, lahko k njemu molijo v pričakovanju, da bodo uslišane.
8. Zakaj Bog usliši molitve tistih, ki se ga bojijo?
8 Seveda pa Bog ne odgovarja na prošnje hudobnih, nezvestih in takšnih, ki sami sebe smatrajo za pravične. (Pregovori 15:29; Izaija 1:15; Luka 18:9-14) Tisti, ki se boje Jehove pa so uslišani, ker so se prilagodili njegovim pravičnim merilom. Storili pa so še več. Takšni, ki se boje Jehove, so se v molitvi predali Bogu in to simbolizirali s potopitvijo pod vodo, s krstom. Tako imajo torej neomejeno prednost molitve.
9., 10. Ali lahko nekrščena oseba moli v upanju, da bo uslišana?
9 Človek mora izražati pobožno mišljenje, ki je v skladu z Božjo voljo, če želi, da bi ga Bog uslišal. Da, biti mora odkritosrčen, vendar pa samo to še ni dovolj. ”Brez vere pa je nemogoče biti Bogu po volji,“ je zapisal apostol Pavel, ”kajti kdor se bliža Bogu mora verovati, da je Bog in da bo plačevalec tistim, ki ga iščejo.“ (Hebrejcem 11:6) Ali lahko torej nekrščene spodbujamo, naj molijo v upanju, da bodo njihove molitve uslišane?
10 Vedeti moramo, da je molitev omejena prednost. Kralj Salomon je prosil Jehovo, naj usliši tiste tujce, ki so molili v Božjem svetišču v Jeruzalemu. (1. kraljev 8:41-43) Stoletja kasneje je Nejud Kornelij kot pobožen človek ”neprenehoma molil k Jehovi“. Ko si je pridobil natančno spoznanje, se je Kornelij predal Bogu, ta pa mu je nato podelil svetega duha. Tako so se krstili Kornelij in drugi ljudje iz poganov. (Apostolska dela 10:1-44) Podobno kot Kornelij, je lahko tudi danes vsak, ki napreduje k predanosti, spodbujen, da moli. Toda za posameznika, ki je pri preučevanju Svetega pisma neiskren, ki ne pozna Božjih zahtev za molitev in se ne vede tako kot ugaja Bogu, ne moremo reči, da se boji Jehove, da ima vero ali da iskreno išče Boga. Takšen ni v stanju moliti na način, ki je za Jehovo sprejemljiv.
11. Kaj se je zgodilo z nekaterimi, ki so napredovali k predanosti, in kaj bi se takšni morali vprašati?
11 Pri nekaterih, ki so že napredovali v predanosti, se kasneje izkaže, da jih nekaj zadržuje. Če Boga ne ljubijo dovolj, da bi se mu neomejeno predali, bi se morali vprašati, če sploh še imajo to čudovito prednost molitve. Očitno ne, saj morajo Boga tisti, ki se mu bližajo, iskreno iskati, prav tako pa morajo biti pravični in krotki. (Zefanija 2:3) Vsakdo, ki se resnično boji Jehove, je vernik, ki se preda Bogu in to simbolizira s krstom. (Apostolska dela 8:13; 18:8) Samo krščeni verniki pa imajo neomejeno prednost, da se v molitvi bližajo Kralju večnosti.
”Molite v svetem duhu“
12. Kdaj se lahko reče, da nekdo ”moli v svetem duhu“?
12 Ko se kdo preda Jehovi in to ponazori s krstom, lahko ”moli v svetem duhu“. Glede tega je Juda zapisal: ”Vi, preljubi, pa zidajte sebe na temelju svoje presvete vere, molite v svetem duhu, vztrajajte v Božji ljubezni in čakajte usmiljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki pelje v večno življenje.“ (Juda 20, 21, JP) Nekdo moli v svetem duhu, ko moli pod vplivom Božjega duha ali dejavne sile in v soglasju s tistim, kar je zapisano v njegovi Besedi. Sveto pismo, ki je napisano pod navdihnjenjem Jehovinega duha, nam pove, kako naj molimo in za kaj naj prosimo v molitvah. Boga lahko, na primer, z zaupanjem prosimo, da nam da svetega duha. (Luka 11:13) Ko molimo v svetem duhu, naše molitve razkrivajo stanje srca, kakršnega Jehova ljubi.
13. Česa se bomo ogibali, če molimo v svetem duhu in kateri Jezusov nasvet bomo upoštevali?
13 Ko molimo v svetem duhu, naše molitve niso natrpane z visoko zvenečimi besedami. Prav tako niso sestavljene po nekakšnih obrazcih, ki bi jih nato ponavljali iz gole navade. Ne, resnično ne vsebujejo brezizraznih slavospevov in neiskrenih izrazov hvale. Takšnih molitev se veliko izgovori v tako imenovanem krščanstvu in ostalem velikem Babilonu, svetovnem krivoverskem kraljestvu. Toda pravi kristjani upoštevajo Jezusov nasvet: ”Tudi kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in križiščih, da se kažejo ljudem.... Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani, ki [napačno] mislijo, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne bodite jim podobni.“ (Matej 6:5-8, JP)
14. Kakšne dojemljive izjave so nekateri dali glede molitve?
14 Poleg Jezusa in biblijskih piscev so tudi drugi dali dojemljive izjave o molitvi. Angleški pisatelj John Bunyan (1628-1688) je na primer rekel: ”Molitev je iskreno, občuteno in prisrčno izlitje duše Bogu po Kristusu, v moči in ob podpori duha in to za stvari, ki jih je Bog obljubil.“ Puritanski minister Thomas Brooks (1608-1680) je pripomnil: ”Bog ne gleda na retoriko tvojih molitev, kako elegantne so morda; prav tako ne na geometrijo tvojih molitev, to je, kako dolge so morda; prav tako ne gleda na aritmetiko tvojih molitev, koliko jih morda izgovoriš; prav tako ne gleda na logiko tvojih molitev, kako načrtne so morda; gleda pa na to, ali so iskrene.“ K temu bi lahko dodali Bunyanovo pripombo: ”Pri molitvi je boljše imeti srce brez besed, kakor pa besede brez srca.“ Toda, ali smo lahko tedaj, če smo iskreni in ustrezamo Božjim zahtevam, prepričani, da bo Kralj večnosti uslišal naše molitve?
Nikoli zavrnjeni
15. Kaj je, v bistvu, rekel Jezus po Lukovem evangeliju 11:5-8?
15 Bog Jehova se nikoli ne naredi gluhega za prošnje svojih predanih služabnikov. To je Jezus, ko so ga njegovi učenci prosili naj jih nauči moliti, pojasnil s prisrčnimi besedami. Med drugim je dejal: ”Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, in bo prišel opolnoči k njemu ter ga prosil: ’Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti k meni je prišel prijatelj s potovanja in nimam s čim postreči‘, in bi mu oni znotraj odgovoril: ’Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‘ Povem vam: če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje.“ (Luka 11:1, 5-8, JP) Kaj je bilo bistvo te prispodobe?
16. Kaj, glede molitve, Jezus pričakuje od nas?
16 Jezus s tem gotovo ni mislil, da nam Jehova ni pripravljen pomagati. Ravno obratno, Kristus namreč želi, da Bogu brezpogojno zaupamo in da ga ljubimo, da neprestano molimo k njemu. Zato je Jezus nadaljeval: ”Tudi jaz vam pravim: prosite in boste dobili! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu odpre.“ (Luka 11:9, 10, JP) Zato bi gotovo morali stalno moliti, medtem ko nas zadenejo preganjanja, ko smo v stiskah zaradi kakšnih globoko vkoreninjenih osebnostnih slabosti ali pa imamo kakršnekoli druge preskušnje. Jehova je svojim zvestim služabnikom vedno pripravljen pomagati. Nikoli nam ne reče: ”Ne nadleguj me!“
17., 18. (a) Kako nas je Jezus spodbudil, naj prosimo za svetega duha in kaj še poveča moč njegovih besed? (b) Kako je Jezus primerjal ravnanje človeškega očeta in Boga?
17 Če želimo uživati v tesnem odnosu z Bogom, potrebujemo njegovega svetega duha ali dejavno silo. Zato je Jezus nadaljeval: ”Ali je med vami oče, ki bi dal svojemu sinu kačo, če ga je prosil za ribo? Ali bi mu dal škorpijona, če ga je prosil za jajce? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre reči, koliko bolj bo nebeški Oče obdaril s svetim duhom tiste, ki ga prosijo.“ (Luka 11:11-13, JP) V Matejevem evangeliju 7:9-11 govori podobno, namreč, ali bi dali kamen namesto kruha. Moč Jezusovih besed je še večja, če vemo, da so kruh v starodavnih biblijskih deželah pekli v obliki okroglega in ploskega kamna. Nekatere vrste kač so podobne določenim vrstam rib, obstaja pa tudi mali beli škorpijon, ki je nekoliko podoben jajcu. Toda če bi otrok prosil za kruh, ribo ali jajce, kateri oče bi mu dal kamen, kačo ali škorpijona?
18 Jezus je nato primerjal ravnanje zemeljskih staršev z dejanji Boga, ki zadevajo člane njegove družine častilcev. Če mi, ki smo zaradi podedovane grešnosti bolj ali manj hudobni, dajemo svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bi morali od našega nebeškega Očeta pričakovati, da bo dal čudoviti dar svetega duha svojim vdanim služabnikom, če zanj ponižno prosijo!
19. (a) Kaj je mišljeno z Jezusovimi besedami iz Lukovega evangelija 11:11-13 in Matejevega evangelija 7:9-11? (b) Kako bomo gledali na preskušnje, če nas vodi sveti duh?
19 Jezusove besede torej nakazujejo, da bi morali Boga prositi za več svetega duha. Če nas bo vodil ta duh, se ne bomo pritoževali nad življenjsko usodo in mislili, da nam preskušnje in razočaranja lahko samo škodujejo. (Juda 16) Res, ”človek, od žene rojen, je kratkega življenja in poln nemira“, in mnogi ne vidijo konca svojih problemov in srčnih bolečin. (Job 14:1, EI) Toda na preskušnje ne glejmo kot na kamne, kače in škorpijone, ki bi nam jih ’izročal‘ Poslušalec molitev. On je poosebljena ljubezen in nikogar ne skuša z zlobnimi rečmi. Namesto tega nam daje ”vsak dober dar in vsako popolno darilo“. Končno bo vse naredil v dobro tistim, ki ga ljubijo in se ga boje. (Jakob 1:12-17; 1. Janezovo 4:8) Tisti, ki že več let sledijo resnici, iz izkušenj vedo, da so se nekatere najhujše preskušnje s pomočjo molitve in vere izkazale koristne in so prinesle več sadov Božjega duha v njihovo življenje. (3. Janezovo 4) Pravzaprav, ali sploh obstaja še kak boljši način, da bi spoznali, kako smo odvisni od našega nebeškega Očeta oziroma način, ki bi nam pomagal razvijati sadove duha, kot so ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, vera, krotkost in samoobvladanje! (Galačanom 5:22, 23)
20. Kako bi morale na nas vplivati Jezusove besede, zapisane v Lukovem evangeliju 11:5-13?
20 Jezusove besede, zapisane v Lukovem evangeliju 11:5-13 nam torej dajejo osrečujoče zagotovilo, da nas Jehova ljubi in za nas nežno skrbi. To naj bi naša srca napolnilo z globoko hvaležnostjo in ljubeznijo. Ojačati bi moralo našo vero in povečati našo željo, da se pogosto bližamo podnožju Kralja večnosti in uživamo v njegovi prisotnosti. Razen tega nam Jezusove besede zagotavljajo, da od njega nikoli ne bomo odšli praznih rok. Našemu nebeškemu Očetu najbolj ugaja, če svoje breme preložimo nanj. (Psalm 55:22; 121:1-3) Če ga kot njegovi zvesti, predani služabniki prosimo za duha, smo lahko prepričani, da z njim ne bo skoparil. To je naš ljubeči Bog, zato smo lahko popolnoma prepričani, da je Poslušalec naših molitev.
Se spomniš?
◻ Po kom se moramo v molitvi bližati Bogu in zakaj?
◻ Na kakšen način je molitev omejena prednost?
◻ Kaj pomeni ’moliti v svetem duhu‘?
◻ Kako lahko na podlagi Svetega pisma dokažemo, da so molitve Jehovinih zvestih, krščenih prič, uslišane?
[Slika na strani 7]
Tako kot človeški očetje dajejo svojim otrokom dobre darove, tudi Jehova daje svetega duha tistim, ki ga prosijo