Blizu je rešitev za Bogu predane!

”Gospod [Jehova, NS] pa zna pobožne rešiti iz preizkušnje, krivične pa bo prihranil za dan sodbe, da jih bo kaznoval.“ (2. PETROVO 2:9, JP)

1. (a) S kakšnimi nadlogami se danes otepa človeštvo? (b) Katera vprašanja bomo, glede na vse to, pretehtali?

ŽIVLJENJSKI problemi so vedno večji za vse ljudi. To velja tako za tiste, ki živijo v izobilju, kot za tiste, ki živijo v pomanjkanju. Povsod je prisotna negotovost. Če nas že ne tarejo nestabilne gospodarske razmere, pa resni ekološki problemi prizadevajo življenje na vsej zemlji. Razmahnile so se tudi bolezni. Nalezljive bolezni, bolezni srca in rakava obolenja poberejo mnogo ljudi. Nemoralnost se maščuje ter uničuje človekova čustva in družinsko življenje. Pri vsem tem pa je svet prežet še z nasiljem. Zato, glede na vse to kar tare človeško družbo, upravičemo sprašujemo: ali lahko zanesljivo pričakujemo skorajšnjo rešitev? Če da, kako bo prišla in za koga? (Primerjaj Habakuk 1:2; 2:1-3.)

2., 3. (a) Zakaj nas besede iz 2. Petrovega pisma danes pomirjajo? (b) S katerimi primeri rešitve nas spodbuja Biblija?

² Vse to, kar se v današnjih dneh dogaja, nas spominja na določena druga zelo pomembna razdobja v človeški zgodovini. Apostol Peter nas je opozoril na rešitev, ki jo je Jehova ob teh priložnostih pripravil in zaključil z besedami, ki nas danes pomirjajo: ”Jehova pa zna pobožne rešiti iz preizkušnje.“ (2. Petrovo 2:9, JP). Bodimo pozorni na skladnost te ugotovitve v 2. Petrovem pismu 2:4-10, JP:

³ ”Bog še grešnim angelom ni prizanesel, temveč jih je strmoglavil v mračno peklensko brezno [Tartar, NS] in jih prihranil za sodbo. Tudi davnemu svetu ni prizanesel. Vendar je obvaroval Noeta, enega od osmih, za glasnika pravičnosti, ko je poslal potop na svet brezbožnih. Tudi mesti Sódomo in Gomóro je obsodil na uničenje in ju upepelil in postavil za svarilo prihodnjim brezbožnežem. Rešil pa je pravičnega Lota, ki ga je bolelo življenje brezbožnih razuzdancev. Zaradi njihovih brezbožnih del, ki jih je — ker je živel med njimi — gledal in poslušal iz dneva v dan, je njegova pravična duša trpela. Jehova pa zna pobožne rešiti iz preizkušnje, krivične pa bo prihranil za dan sodbe, da jih bo kaznoval, zlasti tiste, ki tekajo za umazanim telesnim poželenjem in prezirajo Gospoda.“ Ta zapis, ki kaže na dogodke v Noetovih dneh in na čas, ko je živel Lot, je za nas zelo pomemben.

Prevladujoča miselnost v Noetovih dneh

4. Zakaj je bila v Božjih očeh zemlja v Noetovem času pokvarjena? (Psalm 11:5)

⁴ Zgodovinsko poročilo, ki je zapisano v 6. poglavju 1. Mojzesove knjige, nam pojasni, da je v Noetovih dneh zemlja v Božjih očeh postala pokvarjena. Zakaj? Zaradi nasilja. Pri tem ni šlo za posamezne primere nasilja. 1. Mojzesova knjiga 6:11, JP nam pove, da je ’bila zemlja polna hudobije‘ (nasilja, NS).

5. (a) Kakšen odnos ljudi je prispeval k nasilju v Noetovem času? (b) Na kaj, v zvezi z brezbožnostjo, je opozarjal Enoh?

⁵ Za kaj je šlo pri tem? Zapis iz 2. Petrovega pisma nas opozori na brezbožnost. Da, med ljudi se je naselila brezbožnost. Pri tem ni šlo samo za neko splošno neupoštevanje Božjega zakona, ampak za predrzno nasprotovanje Bogu samemu.a Kako bi potem lahko pričakovali od ljudi, ki so predrzni do Boga, da bodo do svojih bližnjih dobrotljivi? Že pred Noetovim rojstvom se je brezbožnost tako razširila, da je Jehova opozarjal na posledice po svojem preroku Enohu. (Juda 14, 15) Predrzno žaljenje Boga je bilo nedvomno vzrok za izvršitev Božje obsodbe.

6., 7. Kateri je bil glavni razlog, v katerega so bili vključeni angeli, da so se razmere pred potopom tako poslabšale?

⁶ V tistih dneh pa je k nasilju prispevalo še nekaj. 1. Mojzesova knjiga 6:1, 2, EI opozori na to, ko pravi: ”Ko so se ljudje začeli na zemlji množiti in so se jim rodile hčere, so videli božji sinovi, da so človeške hčere lepe, in so si jih jemali za žene, katere koli so hoteli.“ Kdo so bili ti Božji sinovi? To niso bili pravi ljudje. Moški se že vse od začetka ozirajo za lepimi ženskami in se z njimi poročajo. Ti Božji sinovi pa so bili utelešeni angeli. V Judi 6 so opisani kot ”angeli, ki niso ohranili svojega dostojanstva, ampak so zapustili svoje bivališče”. (Primerjaj 1. Petrovo 3:19, 20.)

⁷ Kakšne so bile posledice, ko so se ta nadčloveška bitja utelesila in si jemala človeške hčere? ”Tiste dni so bili velikani (nefilimi, NS) na zemlji — in tudi pozneje — ko so Božji sinovi zahajali k človeškim hčeram in so jim rodile; to so junaki, sloveči možje iz starodavne dobe.“ Da, potomci nenaravnih razmerij so bili nefilimi, junaki, ki so zlorabljali svojo nadnaravno moč. (1. Mojzesova 6:4, EI)

8. Kako je Jehova reagiral na poslabšano situacijo na zemlji?

⁸ Do kakšne mere se je situacija poslabšala? Prišlo je tako daleč, da je ’Jehova videl, da je hudobija ljudi na zemlji velika in da je vse mišljenje in hotenje njih srca ves čas le hudobno‘. Kako je Bog na to reagiral? ”Zato je bilo Jehovi žal, da je naredil človeka na zemlji in bil je v srcu žalosten.“ To seveda ne pomeni, da je Jehova mislil, da je naredil napako, ko je ustvaril človeka. Nasprotno, bilo mu je žal, da so ljudje, potem ko jih je ustvaril, postali tako hudobni, da jih je moral uničiti. (1. Mojzesova 6:5, EI)

Pot, ki vodi v rešitev

9. (a) Zakaj je bil Bog milosten z Noetom? (b) Katere informacije je Bog vnaprej povedal Noetu?

⁹ ”Noe pa je našel milost pred Gospodom [Jehovo, NS]. . . Noe je bil pravičen, brezgrajen mož med svojimi sodobniki; Noe je hodil z Bogom.“ (1. Mojzesova 6:8, 9, EI). Zato je Jehova Noetu vnaprej povedal, da bo povzročil veliko povodenj in mu dal napotke o gradnji barke. Vse človeštvo, razen Noeta in njegove družine pa bo zbrisal z obličja zemlje. Uničene bodo celo živali, razen tistih nekaj predstavnikov osnovnih vrst, ki jih je moral Noe vzeti v barko. (1. Mojzesova 6:13, 14, 17)

10. (a) Kakšno pripravo je terjala rešitev in kako veliko delo je bilo to? (b) Kaj je spoštovanja vredno glede načina, kako je Noe izvršil nalogo?

¹⁰ Ker je Noe vse to vedel vnaprej, je to zanj pomenilo veliko odgovornost. Zgraditi je moral barko. Narejena je morala biti v obliki ogromnega zaboja s prostornino okoli 40 000 kubičnih metrov. Pripraviti je moral zalogo hrane in zbrati živali in ptice, ”od vsega, kar živi“, da jih je ohranil pri življenju. Šlo je za projekt, ki je zahteval dolga leta trdega dela. Kako ga je Noe sprejel? ”Noe je to izvršil; kakor mu je Bog zapovedal, povsem tako je storil.“ (1. Mojzesova 6:14-16, 19-22, EI; Hebrejcem 11:7)

11. Kakšna odgovornost je bila naložena Noetu glede njegove družine?

¹¹ Medtem, ko je gradil barko, si je Noe moral vzeti čas tudi za izgrajevanje duhovnosti svoje družine. Zaščititi jih je moral pred vplivom hudobije in predrznim obnašanjem ljudi okoli njih. Važno je bilo, da niso bili preveč obteženi z vsakodnevnimi življenjskimi zadevami. Če so hoteli svoja življenja rešiti, so se morali ukvarjati z delom, ki jim ga je naložil Bog. Noetova družina je Božja navodila sprejela ter jim verovala, saj o Noetu, njegovi ženi, treh sinovih in njihovih ženah — skupaj o osmih osebah — Sveto pismo govori z naklonjenostjo. (1. Mojzesova 6:18; 1. Petrovo 3:20)

12. Katero odgovorno nalogo je Noe zvesto izpolnil, kot to kaže 2. Petrovo pismo 2:5?

¹² Noe je moral opraviti še eno odgovorno nalogo — opozarjati na prihajajočo povodenj in razložiti, zakaj bo prišla. Iz Biblije spoznamo, da je Noe to odgovorno nalogo zvesto izpolnil, saj Božja beseda o njem govori kot o ”glasniku pravičnosti“. (2. Petrovo 2:5)

13. V kakšnih razmerah je Noe izvrševal nalogo, ki mu jo je dal Bog?

¹³ Razmislimo sedaj o razmerah, v katerih je Noe izpolnil svojo nalogo. Postavimo se na njegovo mesto. Če bi bil ti Noe ali nekdo iz njegove družine, bi bil obdan z nasiljem, ki so ga zakrivili nefilimi in brezbožni ljudje. Neposredno bi se srečal z vplivom upornih angelov. Če bi sodeloval pri gradnji barke, bi te zasmehovali. In ko bi leto za letom opozarjal pred povodnijo, bi ugotovil, da so ljudje tako obremenjeni z vsakodnevnimi skrbmi, da ’niso ničesar zaslutili‘ — vse ”dokler ni prišla povodenj in jih vse pobrala”. (Matej 24:39; Luka 17:26, 27)

Kaj pomeni Noetov primer za nas?

14. Zakaj nam danes ni težko razumeti, v kakšnih razmerah je živel Noe s svojo družino?

¹⁴ Večini bralcem si takšnih razmer sploh ni težko predstavljati. Zakaj ne? Zato, ker je današnje stanje zelo podobno razmeram, ki so prevladovale v Noetovem času. Na to je opozoril Jezus Kristus. V svoji pomembni prerokbi o času svoje prisotnosti ob zaključku te stvarnosti je Jezus napovedal: ”Kakor je bilo namreč v Noetovih dneh, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega.“ (Matej 24:37, JP)

15., 16. (a) Kako je tudi danes, podobno kot v Noetovih dneh, svet prežet z nasiljem? (b) Kakšnemu dodatnemu nasilju so izpostavljeni Jehovini služabniki?

¹⁵ Ali se je to izpolnilo? Ali je današnji svet prežet z nasiljem? Da! Samo v tem stoletju je v vojnah pomrlo več kot sto milijonov ljudi. Nekateri izmed nas so posledice tega občutili na svoji koži. Še več ljudi pa ogrožajo razni kriminalci, ki si skušajo prilastiti njihov denar in imetje. Mladi pa so izpostavljeni nasilju, ki ga doživljajo v šoli.

¹⁶ Vendar so na splošno Jehovini služabniki morali razen vojnih strahot in nasilja pretrpeti mnogo hudega, ker niso del tega sveta, ampak se trudijo, da bi bili predani Bogu. (2. Timoteju 3:10-12) Včasih se hudobija pojavi kot vsiljevanje ali žáljenje, včasih pa preraste v uničevanje imetja, hudo pretepanje ali celo ubijanje. (Matej 24:9)

17. Ali se brezbožnost tudi danes naglo širi? Pojasni.

¹⁷ Brezbožni ljudje, ki so udeleženi v tem nasilju, včasih nesramno izražajo svoje zaničevanje Boga. V eni izmed afriških dežel je nek policist dejal: ”Oblast smo mi. Če je Bog, pojdi k njemu in ga prosi za pomoč.“ Jehovine priče so se v zaporih in koncentracijskih taboriščih soočile z osebami kot je bil Baranowsky iz Sachsenhausna v Nemčiji, ki se je posmehoval: ”Jaz se borim z Jehovo. Videli bomo, kdo je močnejši, jaz ali Jehova.“ Kmalu po tem je Baranowsky zbolel in umrl; toda s podobnim obnašanjem nadaljujejo drugi. Predstavniki oblasti, ki sodelujejo v preganjanju, niso edini, ki jim ni mar za Boga. Božji služabniki po vsem svetu slišijo in vidijo stvari, ki kažejo na to, da ljudje v svojih srcih nimajo strahu pred Bogom.

18. Kako hudobni duhovi med ljudi vnašajo nemir?

¹⁸ V našem času, ki je tako podoben Noetovemu, smo prav tako priče vmešavanju hudobnih duhov. (Razodetje 12:7-9) Ti demoni so isti angeli, ki so se v Noetovih dneh utelésili in si jemali ženske. Ko je prišla povodenj, so njihove žene in otroci bili uničeni, uporni angeli pa so se vrnili v duhovno področje. V Jehovino sveto organizacijo se niso smeli več vrniti, ampak so bili poslani v Tartaros, mračno brezno, bili so odrezani od Božje prosvetlitve. (2. Petrovo 2:4, 5) Pod neposrednim Satanovim vodstvom, še naprej vplivajo na ljudi. Čeprav se ne morejo več utelesiti, se na vso moč trudijo, da bi obdržali oblast nad ljudmi. Pri tem se poslužujejo okultizma. Obenem pa so med ljudmi netili prepire, da so se med seboj uničevali. Toda to še ni vse.

19. (a) Proti komu so hudobni duhovi še posebej sovražni? (b) K čemu nas želijo demoni pripraviti?

¹⁹ Biblija razodeva, da se demoni vojskujejo proti ”tistim, ki spolnjujejo Božje zapovedi in pričujejo za Jezusa“. (Razodetje 12:12, 17, JP) Ti hudobni duhovi so glavni pobudniki preganjanj Jehovinih služabnikov. (Efežanom 6:10-13) Na vse mogoče načine poskušajo prisiliti ali pa zapeljati zveste ljudi, da se odpovedo svoje neoporečnosti in zvestobe Jehovi, hočejo ustaviti oznanjevanje Jehovinega kraljestva z Jezusom kot mesijanskim kraljem.

20. Kako demoni ovirajo ljudi, ki se želijo osvoboditi njihovega vpliva? (Jakob 4:7)

²⁰ Demoni se trudijo, da bi zadržali ljudi, ki se želijo osvoboditi njihovega zatiralnega vpliva. Bivša spiritistka iz Brazilije pravi, da ji je demonski glas, ko so jo na domu obiskali Jehovine priče, ukazal, naj ne odpira vrat; vendar jih je, in spoznala je resnico. Na mnogih področjih skušajo demoni po svojih medijih, oziroma vračih ustaviti delo Jehovinih prič. V surinamski vasi na primer so se nasprotniki Jehovinih prič povezali z vračem, ki je bil znan po tem, da je lahko povzročil nenadno smrt z dotikom svoje čarovniške palice. V spremstvu svojih plesalcev in bobnarjev, se je z demoni obseden spiritist soočil z Jehovinimi pričami. Izgovoril je svojo čarobno formulo in uperil vanje svojo palico. Vaščani so pričakovali, da se bodo Jehovine priče mrtve zgrudile, vendar je bil spiritist tisti, ki je omedlel in so ga njegovi zbegani spremljevalci morali hitro odnesti stran.

21. Kako, podobno kot v Noetovem času, reagira večina na naše oznanjevanje in zakaj?

²¹ Celo na področjih, kjer čarovništvo in magija nista tako običajni, je vsakdo izmed Jehovinih prič spoznal, kaj pomeni oznanjevati ljudem, ki so preveč zaposleni z vsakodnevnimi skrbmi in nimajo radi, če jih kdo nadleguje. Tako kot v Noetovem času, velika večina ’ne obrača pozornosti‘. (Matej 24:37-39) Nekateri sicer občudujejo našo enotnost in dosežke. Vendar je naše delo duhovne izgradnje — ki vključuje čas za osebni študij, redno obiskovanje sestankov in delo na področju — za njih bedarija. Norčujejo se iz našega zaupanja v obljube Božje besede, ker je njihovo življenje usmerjeno na gmotno posest in čutne užitke, ki si jih lahko privoščijo sedaj.

22., 23. Kako nam Noetov primer daje jamstvo, da bo Jehova Bogu predane rešil iz preizkušnje?

²² Ali bodo tisti, ki ne marajo za Boga, vedno sramotili Jehovine zveste služabnike? Zagotovo ne! Kaj se je zgodilo v Noetovem času? Pod Božjim vodstvom so se Noe in njegova družina zatekli v zgrajeno barko. Nato je Bog ob določenem času ’odprl zatvornice neba in so pridrli vsi studenci velikega brezna‘. Voda je naraščala toliko časa, da so bili pokriti tudi najvišji vrhovi. (1. Mojzesova 7:11, 17-20) Angeli, ki so zapustili svoja nebeška bivališča, so morali sedaj zapustiti tudi svoja snovna človeška telesa in se vrniti v duhovno področje. Nefilimi in vsi ostali brezbožni ljudje, vključno s tistimi, ki so bili brezbrižni do Noetovih opozoril, so bili uničeni. Noe s svojo ženo in trije sinovi z ženami pa so bili rešeni. Ker so Noe in njegova družina vztrajali dolga leta, jih je Jehova rešil iz preizkušnje.

²³ Ali bo Bog tudi danes rešil Bogu predane ljudi? O tem sploh ne dvomimo. To je obljubil in on ne laže. (Titu 1:2; 2. Petrovo 3:5-7)

[Podčrtne opombe]

Ali se spomniš?

◻ Kako je pokazal Peter, da Jehova zna Bogu predane rešiti iz preizkušnje?

◻ Kateri faktorji so v Noetovem času prispevali k hudobiji?

◻ Kakšno odgovornost je imel Noe zaradi prihajajoče povodnji?

◻ Kakšne vzporednice z Noetovim časom vidimo danes?

[Slika na strani 21]

Gradnja barke je zahtevala dolga leta težkega dela

[Slika na strani 22]

Noe je posvečal svoj čas tudi izgrajevanju duhovnosti svoje družine