Ali iščeš skrite zaklade

»Milost vam in mir naj se pomnoži v spoznanju (natančnem spoznanju, NS) Boga in Jezusa Gospoda našega.« (2. PET. 1:2)

1., 2. Zakaj je zlato tako dragoceno in drago?

ZAKAJ je zlato tako dragoceno? To je le mehka kovina, a vendar gre njegova vrednost v stotine dolarjev za unčo. Res, kovno je in iz njega delajo privlačne okrase v obliki prstanov in zapestnic. (1. Tim. 2:9; Jak. 2:2) Toda če bi se v puščavi izgubil, umiral od lakote in žeje, se z njim ne bi mogel hraniti in odžejati. V tem primeru bi bili hlebec kruha ali krožnik riža in požirek vode, vredni veliko več kot zlato.

² Zakaj je potem zlato tako visoko cenjeno? Eden izmed razlogov je ta, da se ga težko in redko dobi. Preden so na primer leta 1957 v severni Kaliforniji zaprli tamkajšnji državni rudnik, ker ni prinašal več dobička, so se rudarji spustili v kake tri kilometre globok jarek, nato pa so se pomikali še kakih 1500 metrov poševno, da so lahko prišli do zlata. Vse do takrat je bilo zaradi visoke cene zlata vredno vztrajati pri tako velikih naporih za iskanje zlata.

3. Kakšen zaklad lahko iščemo?

³ Tudi mi lahko kopljemo nekaj, kar je daleč dragocenejše od zlata. Kaj je to? Modri kralj Salomon nam je pred nekako 3000 leti dal odgovor na to: »Ako pokličeš razsodnost, daš razumnosti svoj glas, ako je iščeš kakor srebro in jo zasleduješ kakor zaklade, tedaj boš razumel strah Gospodov in boš dosegel spoznanje Boga.« Zamisli si, majhno človeštvo lahko najde »spoznanje Boga«! (Preg. 2:3-5)a

Zakaj vsi potrebujemo natančno spoznanje

4. Kaj bi naj spadalo v krščansko natančno spoznanje?

⁴ Od Kristusovega časa dalje se je razširilo osnovno spoznanje, ki je vključevalo veliko več kot samo to, kar je bilo na voljo zvestim hebrejskim možem in ženam starega časa. Pavel je to takole povedal: »Da bi vam Bog našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče veličastva, dal duha modrosti in razodetja, da bi ga resnično spoznali. On naj razsvetli oči vašega srca, da bi doumeli, v kakšno upanje vas je poklical, kako bogato je veličastvo njegove dediščine, ki jo daje svetim.« (Ef. 1:17, 18, EI)

5. Zakaj morajo maziljenci stalno paziti na svoje spoznanje o Božji volji?

⁵ V takratnem času je bil to neposreden nasvet za svete maziljene Kristusove brate in je to še danes. Kot drugotni del obljubljenega »semena« so posebna tarča Satanovih duhovnih napadov. (Gal. 3:26–29; Ef. 6:11, 12) Še zlasti morajo poskrbeti, da bo ta poklic zanesljiv, in sicer tako, da ne bodo zanemarjali brezplačnega daru, Božjo milost. Zaradi tega morajo neprestano jačati svoje duhovne zaloge z obnavljanjem natančnega spoznanja o Božji volji in Besedi. (Ef. 3:7; Hebr. 6:4–6; 2. Pet. 1:9–12)

6. (a) Zakaj vsi potrebujemo natančno spoznanje, ne glede na to, ali je naše upanje nebeško ali zemeljsko? (b) Kaj je potrebno za ohranitev natančnega spoznanja?

⁶ Kaj pa tisti, ki upajo na večno življenje na zemlji? Zakaj je natančno spoznanje za njih tako bistvenega pomena? Zato, ker ni nobene razlike med krščansko neoporečnostjo maziljencev, ki imajo nebeško upanje in neoporečnostjo drugih ovc, ki imajo zemeljsko upanje. (Jan. 10:16; 2. Pet. 3:13) Krščanska načela veljajo enako za vse. Zato moramo vsi napolniti naše duhovne baterije z natančnim spoznanjem na pravi osnovi. Toda za to sta potrebna čas in napor. Lotiti se moramo duhovnega kopanja, kot da bi šlo za skrite zaklade. (Ps. 105:4, 5)

Vzemimo si čas za kopanje

7. (a) Kakšne težave bi lahko ovirale pridobivanje natančnega spoznanja? (b) Kaj so lahko posledice zanemarjanja duhovnosti?

⁷ Danes je večina ljudi zelo zaposlena in izgleda, da so kristjani s svojim urnikom za biblijske sestanke, službo oznanjevanja, posvetno zaposlitev, delo doma, v šoli, itd., še celo bolj zaposleni kot večina drugih ljudi. Toda tako kot vsak dan planiramo čas, da jemo, si moramo vzeti tudi čas za hranjenje našega razuma in naše duhovnosti. Zelo primerna je pripomba, ki jo je izrekel Jezus, ko je citiral 5. Mojzesovo knjigo 8:3: »Pisano je: ‚Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz Božjih ust.‘« (Mat. 4:4, EI) Če zanemarjamo našo duhovnost, potem zanemarjamo naše duhovne vrednote in naše upanje za prihodnost. Tako lahko pričnemo omahovati in se odmikati. Toda kako lahko najdemo čas za redni osebni biblijski študij?

8. Kateri svetopisemski nasvet nam daje primeren obet glede osebnega biblijskega študija?

⁸ Zelo primerne so besede apostola Pavla: »Skrbno torej pazite, kako se vedete, ne kot nespametni, ampak kot pametni. Dobro izrabljajte čas, zakaj dnevi so hudi. Zato ne bodite nerazsodni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova [Jehovina, NS] volja.« Jehovino voljo lahko doumemo samo, če s pomočjo osebnega študija usmerimo pozornost njegovi Besedi. To pomeni, da moramo ‚izrabljati‘ ali ‚skrbno rabiti čas‘. (Ef. 5:15–17)

9. Kje bi lahko izgubljali čas, katerega bi lahko izkoristili za osebni študij? Navedi svoje izkušnje.

⁹ Preglejmo naše vsakdanje nebistvene dejavnosti. Za kaj porabimo večino prostega časa? Ali ga preživimo pred televizijskim sprejemnikom. Ta uspavalni aparat nam lahko vsak dan ukrade dve do pet ur večernega življenja. Koliko ur dnevno porabimo za gledanje televizije? Često so predvajane oddaje sprijene, ker poudarjajo nasilje in spolnost. Pogosto so zasnovane tako, da ugajajo »telesnemu poželenju, poželenju oči in ošabnemu vedenju«. (1. Jan. 2:15–17, EI) Vendar imajo mnogi premalo moči, da bi izključili televizijo, Da, to sodobno odkritje lahko porabi naš najdragocenejši prosti čas.

10. Zakaj je danes pomembno, da modro rabimo čas?

¹⁰ Če smo pošteni do samega sebe, bomo spoznali, da je ponavadi možno odkupiti nekaj časa za potrebne dejavnosti kot je biblijski študij. Za kristjane je v teh kritičnih časih potreben osebni biblijski študij, ki vodi do natančnega spoznanja. Več kot 41 000 oseb, izključenih v lanskem letu, jasno pokazuje, da so mnogi bratje in sestre zanemarili svojo duhovnost. Nositi in obdržati »popolno orožje Božje« ni samo neka priložnostna vaja. Tako kot v primeru vojaka, ki nosi dobesedno orožje, je to dnevna dolžnost. (Ef. 6:10–18; Rim. 1:28–32; 2. Tim. 3:1)

11. Kakšen zgled za organiziranje družinskega študija nam daje betelska družina?

¹¹ Vsak ponedeljek zvečer ima več kot 9000 članov betelskih družin v podružnicah Stražnostolpne družbe širom po svetu svoje družinske študije. Preučujejo Stražni stolp in se pripravljajo za sestanek ob koncu tedna. Ob mnogih priložnostih imajo tudi biblijski pouk ali razredne ure za nove družinske člane. Da, ponedeljek je za betelsko družino študijski večer! Kdaj je čas tvojega osebnega ali družinskega študija? (Hebr. 10:24, 25)

Orodja in kako jih uporabljati

12. Navedi nekaj izrazitih študijskih značilnosti Novi svet prevoda Svetega pisma z opombami.

¹² Tako kot ima rudar orodje za svoje delo, tako imamo tudi mi orodje, s katerim kopljemo v zlatem rudniku Božje besede. Razmisli na primer o Novi svet prevodu Svetega pisma z opombami. Doslej je izdan v angleškem, francoskem, italijanskem, japonskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem in španskem jeziku. Potemtakem ima večina Jehovinih prič na razpolago čudovito orožje za pridobivanje natančnega spoznanja o pravem Bogu. Ta biblijska izdaja vsebuje na tisoče obrobnih napotkov in številne opombe. Prav tako ima tudi 36 strani dolg dodatek z natančnimi informacijami o različnih biblijskih vprašanjih.b

13. Katera zanimiva dejstva izvemo glede uporabe besed »spoznanje« v Hebrejskih in Grških spisih?

¹³ Na koncu ima ta prevod Biblije »Seznam glavnih biblijskih besed«. Kako ga lahko uporabimo? Če pogledaš v svoj izvod in poiščeš izraz »natančno spoznanje« (accurate knowledge), boš našel navedenih 10 biblijskih stavkov, toda niti eden izmed njih se ne nahaja v Hebrejskih spisih. Ali to pomeni, da Hebrejski spisi ne osvetljujejo potrebe po takšnem spoznanju? Za besedo »spoznanje« je 24 navedb, od tega jih je 18 v Hebrejskih spisih. Vendar hebrejski jezik nima posebne besede za »natančno spoznanje«. Tako včasih to, kar boš lahko spoznal iz tega prevoda Biblije osvetljuje potrebo po večjem in ne samo splošnem spoznanju, ko povezuje besedo »spoznanje« z besedama kot sta »razsodnost« in »vpogled«, ali ko govori o ‚obilnem‘ spoznanju. (Dan. 1:4; 12:4; Jer. 3:15)

14. Kakšna zanimiva pojasnila najdemo v knjigah Vpogled v Sveto pismo pod naslovom »spoznanje«?

¹⁴ Kot smo spoznali v prejšnjem članku, biblijska grščina dela razliko med dvema stopnjama spoznanja. Ko kopljemo, želimo spoznati več o razlikah med tema dvema izrazoma in kako se to nanaša na kristjane. Zakaj je spoznanje, gnosis, in natančno spoznanje, epignosis, tako pomembno za kristjane? Kje lahko najdemo odgovor? V biblijski enciklopediji Vpogled v Sveto pismo (Insight on the Scriptures). Kakšna dragocenost sta ta dva zvezka! Poišči naslov »spoznanje« (Knowledge). Našel boš celoten članek o teh izrazih, o katerih razpravljamo in o sorodnih označbah, kot so modrost, razumevanje, razsodnost in sposobnost razmišljanja. In vse to »zlato«, te informacije, smo našli samo s pomočjo nekaj biblijskih študijskih pripomočkov! To pa še ni vse (Ps. 19:9, 10)

15. Katera druga raziskovalna orodja imamo in kako jih lahko uporabljamo?

¹⁵ Če se želiš posvetiti obsežnejšemu raziskovanju besede »spoznanje« in njej sorodnih izrazov, lahko uporabljaš Kazala izdaj Stražnostolpne družbe, ki so na razpolago v številnih jezikih. Na enak način kot smo izsledili temo »spoznanje«, lahko storimo za stotine drugih stvari. Pomisli na množino informacij, ki jih najdemo pod naslovom o Jehovinem imenu! Kako bogato, natančno spoznanje najdemo o suverenemu Gospodu vesolja! (Ps. 68:19, 20; Ap. d. 4:24)

16. Kaj nam Sveto pismo pove glede raziskovanja?

¹⁶ Kakšne »skrite zaklade« lahko najdemo s temi in drugimi študijskimi pripomočki Stražnostolpne družbe? Ali si želiš to »zlato«? Ali misliš, da je dragoceno? Si boš vzel čas, da ga koplješ? (Preg. 2:1–5)

Kdo prevzema vodstvo pri duhovnem rudarstvu

17. Kaj moramo narediti, da bi si pridobili spoznanje o Bogu in Kristusu?

¹⁷ Kaj je ključ za dosego tega dragocenega spoznanja o Bogu in Jezusu Kristusu? Motivacija – hrepenenje po priznanem položaju pri Jehovi in njegovemu Sinu ter želja, da bi prejeli dar večnega življenja. Jezus je to takole povedal: »Prosite in boste dobili! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak kdor prosi, prejme in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu odpre.« Toda upoštevaj pogoj. Jezus je rekel, ‚prosite, iščite in trkajte‘. To ni neka trenutna stvar. Spoznanje moramo vztrajno iskati. (Mat. 5:6; 7:7, 8, EI)

18. Kdo bi naj v družini prevzel vodstvo pri iskanju natančnega spoznanja in zakaj?

¹⁸ Kdo mora v krščanski družini prevzeti vodstvo pri kopanju za natančnim spoznanjem? Pavel odgovarja: »Vi, očetje, ne grenite svojih otrok, temveč jih vzgajajte in opominjajte v Gospodovem [Jehovinem, NS] duhu.« Da, starši, še posebno očetje, morajo prevzeti vodstvo v pokazovanju cenjenja duhovnih vrednot! To nas zopet spomni na potrebo po redni pripravi, ki jo družina lahko pričakuje in se je veseli. (Ef. 6:4, EI)

19. Kaj lahko naredimo, da bi družinski študij postal zanimiv? Kako je s tem v tvoji družini?

¹⁹ Družinske študije se lahko naredi zanimive. Zakaj ne bi, na primer, če imaš otroke, izbral neko temo in jim nato naročil, da jo iščejo v različnih izdajah? Seveda moraš pri tem upoštevati njihove zmožnosti in starost. Nato se po približno pol ure sestanite in ugotovi, kaj je vsakdo izmed njih našel v zvezi z dodeljeno nalogo. Če imate na razpolago konkordanco (popis biblijskih imen in pojmov, navedenih po biblijskih stavkih), lahko mladi štejejo, kolikokrat se določena beseda pojavlja v Hebrejskih in kolikokrat v Grških spisih. Morda bo neki starejši otrok lahko našel nekaj biserov v izdaji Vpogled (Insight). Starši poznajo sposobnosti svojih otrok in njihovo mero pozornosti, in na teh dejstvih bi naj gradili ta sestanek. Bodi prilagodljiv in razumevajoč! Svojo družino spodbujaj pri njenem duhovnem kopanju in pri tem imej pravilen motiv.

Kopanje s pravim motivom

20. Kakšnih napačnih motivov se naj bi izogibali pri našem osebnem študiju?

²⁰ Skromnost je krščanska vrlina. (Preg. 11:2; 1. Tim. 2:9) Ali naj bi preučevali zato, da bi se lahko hvalili, koliko smo se naučili? Ali pa bi naj javno pokazali svoje spoznanje in morda drugim dali vedeti, kako nevedni so? Ali pa bi naj objavljali lastno pojasnjevanje ali razmišljanje? Pavel nam je svetoval: »Sicer pa naročam v imenu milosti, ki mi je dana, vsakomur izmed vas: Ne dajajte na svojo pamet več, kot je treba dati, ampak samo toliko, kolikor je razumno; vsak pač po deležu vere, ki mu ga je dal Bog.« (Rim. 12:3, EI)

21., 22. Kako bi naj na nas vplivalo naše natančno spoznanje?

²¹ Iskreni trud in uporaba natančnega spoznanja lahko vodita do vere, kreposti, samoobvladanja, vztrajnosti, vdanosti Bogu, bratovske naklonjenosti in ljubezni. Peter je pokazal na pomembnosti tega, ko je pisal: »Če imate te kreposti in v njih napredujete, vas ne bodo pustile nedejavne in brez sadov za spoznavanje našega Gospoda Jezusa Kristusa.« (2. Pet. 1:2–8, EI)

²² Naše spoznanje bi moralo vplivati na srce. Gnati bi nas moralo, da pokažemo ljubezen do Boga, do bližnjih in da bi pri našem ravnanju in oznanjevanju postali dejavni kristjani. Rezultat tega bo enotnost in popolnejše razumevanje Kristusovega zgleda. (Ef. 4:13) Kako lepa nagrada za iskanje skritih zakladov!

[Podčrtni opombi]

Vprašanja za premislek

◻ Kaj je po besedah kralja Salomona dragocenejše od skritih zakladov?

◻ Zakaj je natančno spoznanje bistvenega pomena za maziljene kristjane in za druge ovce?

◻ Kako lahko najdemo čas za osebni študij?

◻ Kdo bi naj prevzel vodstvo pri družinskem študiju in zaradi katerega motiva naj bi preučevali?