Kaj ti brani, da ne bi bil krščen?

»Glej, voda! Kaj mi brani, da ne bi bil krščen?« – AP. DELA 8:36, EI

1. Kaj se je dogajalo na cesti med Jeruzalemom in Gazo?

GOVORIL je Jehovin angel in na puščavski cesti med Jeruzalemom in Gazo se je zgodilo nekaj pomembnega. V vozu se je peljal Etiopec in bral Sveto pismo. Kmalu nato je k vozu pritekel nek mož. »Ali razumeš, kaj bereš?« ga je vprašal. »Kako naj bi razumel,« je odvrnil Etiopec, »ko me pa nihče ne pouči.« Za to poučevanje je sedaj poskrbel evangelist Filip, ki ga je poslal angel. Ko je zlezel na voz, je Filip pričel tolmačiti Izaijevo prerokbo in oznanjati »veselo vest o Jezusu«.

2., 3. a) Kako se je Etiopec odzval dobri vesti? b) Kakšna vprašanja nam vsiljuje ta dogodek?

² Na nekem delu poti je Etiopec vzkliknil: »Glej, voda! Kaj mi brani, da ne bi bil krščen?« Takoj je ukazal, naj se voz ustavi. S Filipom sta stopila v vodo in ta ga je krstil. Nato je Jehovin duh evangelista odvedel drugam, Etiopec pa je vesel nadaljeval svojo pot. (Ap. dela 8:26–29, EI)

³ Če se družiš z Jehovinimi pričami in še nisi krščen, bi te ta dogodek moral navesti, da se vprašaš: Kako to, da se je Etiopec dal tako naglo krstiti? Kako naj krst poteka? Simbol česa je? In kaj mi brani, da ne bi bil krščen?

Ni bil prenaglo krščen

4. Kaj je bil ta Etiopec?

⁴ Etiopec »je šel v Jeruzalem molit«, potemtakem je bil obrezani proselit. Očitno ni bil »evnuh« v telesnem smislu, saj spolno pohabljeni ljudje niso mogli pripadati izraelski skupščini. (5. Mojz. 23:1) V njegovem primeru je izraz »evnuh« pomenil, da gre za uslužbenca, saj je bil »dvorjan kraljice kandake, ki je upravljal vso njeno zakladnico«. (Ap. dela 8:27)

5. Zakaj se je etiopski evnuh lahko tako kmalu krstil?

⁵ Etiopec je bil pogan. Toda ker je bil judovski spreobrnjenec, se je lahko kot Kristusov učenec krstil še preden je vest o kraljestvu dospela do neobrezanih poganov, kot na primer do Kornelija 36. leta našega štetja. Etiopec je kot judovski proselit poznal Boga in njegovo Besedo, čeprav je potreboval duhovno pomoč. Zaradi tega je angel k njemu napotil Filipa, da mu da pričevanje in krstil ga je lahko še preden je dobra vest dosegla pogane.

Krst prvih kristjanov

6. Kako je bil Etiopec krščen in zakaj tako odgovarjaš?

⁶ Kako je bil Etiopec krščen? Beseda »krst« izvira iz grškega izraza baptizo, ki pomeni »potopiti«. Grška Septuaginta pri prevajanju besedila iz 2. knjige kraljev 5:14 uporablja za izraz »potopil« obliko iste besede. Pomembno je tudi, da je Etiopec prosil za krst, ko sta s Filipom prišla do »vode«. Pri krstu sta »stopila v vodo« in nato »stopila iz« nje. (Ap. dela 8:36–39, EI) Etiopski evnuh je torej bil krščen s potopitvijo pod vodo.

7. Kateri poprejšnji primer za krst v vodi poznamo?

⁷ Tudi Jezus je bil krščen s potopitvijo pod vodo. Zato piše, da je po krstu v reki Jordan »stopil iz vode«. (Mat. 3:13, 16) Pravzaprav je Janez Krstnik kot primeren kraj za krščevanje izbral področje blizu Salima v dolini reke Jordan. Zakaj? »Ker je bilo tam mnogo vode.« (Jan. 3:23) Sveto pismo torej odobrava krst v vodi.

8. Kaj lahko iz običajev farizejev in drugih Judov sklepamo o krstu?

⁸ Ob pregledovanju običajev farizejev in drugih Judov lahko pridemo do razumnih zaključkov glede krsta. Marko, pisec evangelija, je dejal: »Kadar pridejo s trga, ne jedo, dokler se ne umijejo [grško: rantizo]a; in mnogo drugih reči je, ki so jih sprejeli in jih izpolnjujejo: umivanje [grško: baptizmos] kupic in vrčev in kotlov.« (Mar. 7:3, 4) Ti možje so se svetohlinsko poškropili [umili, splaknili z vodo] preden so po povratku s trga pričeli jesti. Toda med umivanjem so v vodo potopili posodo iz katere so jedli.

9. Kaj je o krstu dejal Tertulijan?

⁹ Še celo takrat, ko si je odpadništvo že utrlo pot, je cerkveni oče Tertulijan (okoli 160. do 230. leta našega štetja) o krstu pisal: »Nobene druge stvari ni, ki bi na človeški um učinkovala bolj trdovratno kot enostavnost božanskih del, katerih delovanje je vidno, kadar se jih primerja z veličino, ki je obljubljena kot posledica. Zaradi samega dejstva, da se človeka tako enostavno, brez pompa, brez kakšne znatne priprave, in navsezadnje brez stroškov, potopi pod vodo in se ga ob nekaj izgovorjenih besedah poškropi, nato pa spet vstane, in sicer ne dosti (ali pa sploh nič) čistejši, se posledično doseganje večnosti zdi toliko bolj neverjetno.« Upoštevaj Tertulijanove besede, da je »človek potopljen pod vodo ... in da je nato spet vstal«.

10. Kaj o načinu krščevanja prvih kristjanov pravijo biblicisti?

¹⁰ Tudi biblicisti potrjujejo, da so kristjani sprva krščevali ljudi s popolno potopitvijo pod vodo. V ugledni francoski enciklopediji piše: »Prvi kristjani so bili krščeni s potopitvijo, kjerkoli so našli vodo.« V The Catholic Encyclopedii pa piše: »Najstarejši način, ki so ga navadno uporabljali, je brez dvoma bila potopitev.« (2. knjiga, 261. stran, izdaja iz 1907. leta)

Poučiti in krstiti

11. Kakšno zapoved je Jezus dal svojim učencem?

¹¹ Preden se lahko nekdo krsti, si mora pridobiti natančno spoznanje in se ravnati po njem. To je bilo pojasnjeno, ko je Kristus svojim sledilcem rekel: »Pojdite torej in pridobivajte učence izmed ljudi vseh narodov, krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha; učite jih naj izpolnjujejo vse, kar sem vam jaz zapovedal. In glej! Jaz sem z vami vse do zaključka sestava stvari.« (Mat. 28:19, 20, NS)

12. Kaj pomeni biti krščen »v imenu Očeta«?

¹² To, da je kandidat krščen »v imenu Očeta« pomeni, da priznava Božji položaj in avtoriteto. Jehova je priznan kot »Najvišji nad vso zemljo«, kot Stvarnik in Vesoljni suveren. (Ps. 36:9; 83:18; 2. Kr. 19:15) Takšna oseba sprejme Jehovo tudi kot svojega Sodnika, Zakonodajalca in Kralja. (Iz. 33:22; Ps. 119:102; Raz. 15:3, 4)

13. Kaj pomeni biti krščen ‚v imenu Sina‘?

¹³ Biti krščen ‚v imenu Sina‘ pomeni priznavati Kristusov položaj in oblast in ga sprejemati kot tistega, po katerem je Bog priskrbel »ustrezno odkupnino«. (1. Tim. 2:5, 6, NS) Potem ko je Jezus ostal neoporečen do smrti, ga je »Bog visoko povišal« in tisti, ki se želijo krstiti, morajo priznati, da je Kristus »Gospod, v slavo Boga Očeta«. (Fil. 2:9–11) Jezusa morajo sprejeti tudi kot Jehovino »zvesto pričo« in kot »kralja kraljev«. (Raz. 1:5; 19:16)

14. Kaj zahteva krst ‚v imenu svetega duha‘?

¹⁴ Vsakdo mora biti krščen tudi ‚v imenu svetega duha‘. Zavedati se mora, da sveti duh ni oseba, ampak Božja delujoča sila, ki jo je uporabljal pri ustvarjanju, navdihovanju biblijskih piscev, itn. (1. Mojz. 1:2; 2. Sam. 23:1, 2; 2. Pet. 1:21) Priznavati moramo pomembno vlogo Jehovinega svetega duha, če hočemo doumeti »globočine Božje« in pokazovati pobožne sadove, kot so »ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, vera, krotkost, samoobvladanje«. (1. Kor. 2:10; Gal. 5:22, 23, NS) Prav tako moramo priznati, da je za oznanjevanje kraljestva potreben Božji duh. (Joel. 2:28, 29)

Kaj krst simbolizira

15. Zakaj krščanski krst ne opere grehov?

¹⁵ Janez Krstnik je krščeval ob podpori svetega duha. (Ap. dela 13:24) Krstil je ljudi, pa ne zato, da bi umil njihove grehe. Krst je bil simbol njihovega kesanja. (Ap. dela 19:4) Janez je krstil tudi Jezusa, ki »ni storil greha«. (1. Pet. 2:22) Ananija pa je Savla iz Tarza priganjal: »Vstani, daj se krstiti, operi svoje grehe, kličoč ime Gospodovo [Jezusovo].« (Ap. dela 22:12–16) S potopitvijo pod vodo torej niso umiti kristjanovi grehi. Odpuščanja ne omogoča krst, ampak Jezusova prelita kri in ‚klicanje njegovega imena‘. (Hebr. 9:22; 1. Jan. 1:7)

16. a) Kaj simbolizira krst, ker z njim niso umiti grehi? b) Kaj se v simboličnem smislu dogaja z osebo med krstom?

¹⁶ Čeprav krščanski krst ne umije grehov, pa vseeno simbolizira, da se je dotični s potopitvijo pod vodo po Jezusu Kristusu brezpogojno predal Jehovi. (Primerjaj Matejev evangelij 16:24.) Predati se pomeni »odločiti se, potrditi, posvetiti se«. Predanost Bogu pomeni, da se je neka oseba brez pridržkov dala na razpolago in se strinja, da bo po Kristusu spolnjevala Božjo voljo. S tem, ko je kandidat za krst začasno »pokopan« pod vodo in nato dvignjen iz nje, je simbolizirano, da je umrl v pogledu prejšnjega življenja in je obujen v nov način življenja, da bi brez zadržkov spolnjeval Božjo voljo. (Primerjaj Pismo Rimljanom 6:4–6.)

17. Zakaj je krščevanje dojenčkov nepravilno?

¹⁷ Krst je seveda resen korak. Krščevanje dojenčkov ni pravilno, saj dojenček ne more razumeti, odločati in postati učenec. (Mat. 28:19, 20) Med Filipovim delovanjem v Samariji so se krstili »možje in žene«, ne pa dojenčki. (Ap. dela 8:4–8, 12) Krst je namenjen tistim, ki so dovolj stari, da se učijo, verujejo in ravnajo po veri. (Jan. 17:3; Ap. dela 5:14; 18:8; Hebr. 11:6) O tem je zgodovinar Augustus Neander pisal: »Vera in krst sta bila vedno povezana drug z drugim. Tako je zelo verjetno, ... da običaj krščevanja dojenčkov [v 1. stoletju našega štetja] ni bil znan ... Dejstvo, da je šele v tretjem stoletju sprejet kot del apostolskega izročila, je prej dokaz proti, kot pa v prid temu, da je apostolskega izvora.« (History of the Planting and Training of the Christian Church by the Apostles, 162. stran, izdano v New Yorku, 1864. leta)

18. a) Kaj se po Svetem pismu od nekoga zahteva, če želi postati Jehovina priča? b) Kateri dokazi vere naznanjajo, da se nekdo lahko krsti? c) Kako je poudarjena vera v odkupnino, ki jo morajo imeti kandidati za krst?

¹⁸ Sveto pismo vedno znova omenja krščevanje vernikov. (Ap. dela 4:4; 5:14; 8:13; 16:27–34; 18:8; 19:1–7) Če nekdo želi postati Jehovina priča, mora torej biti vernik – verovati mora in se dati krstiti. Že pred krstom se takšna vera odraža v pobožnem vedenju, zaupanju v Jehovo, sodelovanju v oznanjevanju kraljestva in sprejemanju Jezusove odkupne žrtve. Kandidati za krst so opozorjeni na pomembnost verovanja v odkupnino, saj se prvo vprašanje, ki jim ga postavi govornik, glasi: »Ali si se na osnovi Jezusove žrtve pokesal za svoje grehe in se predal Jehovi, da bi spolnjevali njegovo voljo?« Nekdo lahko pristopi h krstu le, če je njegov odgovor na to vprašanje pritrdilen in če razume, da s predanostjo in krstom postane pripadnik Jehovinih prič in s tem del Božje organizacije, ki jo vodi njegov duh.

Predanost v molitvi

19. Zakaj se je Jehovi treba predati v molitvi?

¹⁹ Tisti, ki se želijo krstiti, morajo verovati v Boga in Kristusa. Zakaj Jehovine priče pravijo, da bi se nekdo moral predati Bogu v molitvi? Zato, ker je prikladno, da svojo odločitev o izključni predanosti, ki jo Bog zasluži, izrazimo v molitvi. (5. Mojz. 5:8, 9; 1. Let. 29:10–13) Očitno je Jezus v molitvi naznanil svojo željo, da služi edinole svojemu nebeškemu Očetu. (Hebr. 10:7–9) Jezus je namreč »molil« celo med krstom! (Luk. 3:21, 22) Potemtakem je jasno, da se moramo Bogu predati v molitvi.

20. Kako vemo, da so prvi kristjani nove učence po vsej verjetnosti spodbujali, naj se mu predajo v molitvi?

²⁰ Prvi kristjani so nove učence očitno spodbujali k predanosti v molitvi, saj je pozneje celo Tertulijan pisal: »Tisti, ki se nameravajo krstiti, morajo vedno znova moliti, se postiti in klečati na kolenih.« Pred njim pa je mučenik Justin (okoli 100. do 165. leta našega štetja) pisal: »Povedal vam bom tudi, kako smo se predali Bogu, ko smo bili po Kristusu prenovljeni. ... Vse, ki so prepričani in verjamejo, da je to, kar učimo in govorimo resnica, in to sprejmejo, da bi po tem živeli, poučimo naj molijo in se priporočajo Bogu s postom; za odstranitev njihovih minulih grehov pa molimo in se postimo skupaj z njimi.«

21. Kaj se je verjetno vseeno zgodilo, čeprav se pred leti, ko si se ti krstil, še ni tako poudarjala predanost Bogu v molitvi?

²¹ Seveda še ne pomeni, da tvoj krst ni veljaven, če se pred leti, ko si bil krščen, ni tako zelo poudarjalo, da se moramo Bogu predati v molitvi. Že takrat pa so mnogi gotovo ravnali enako kot moški, ki se živo spominja, kako je pred 40 leti še kot mladenič pokleknil in v iskreni molitvi Jehovi naznanil svojo predanost. Če takrat posameznik ni predhodno izrazil svoje predanosti v molitvi, pa je to storil z ostalimi kandidati za krst v skupni molitvi po predavanju na dan njegovega krsta.

Zakaj nekateri oklevajo

22. Zakaj nekateri oklevajo s krstom?

²² Toda zakaj nekateri oklevajo s krstom, ko pa je biti predana priča Jehove tako blagoslovljena prednost? Pomanjkanje ljubezni je eden izmed razlogov, zakaj nekateri niso poslušni Božji besedi, ne sledijo Jezusovemu vodstvu in se ne dajo krstiti. Seveda nekrščeni navadno ne pravijo, da ne bodo sledili Jezusovemu zgledu ali poslušali Boga. Kljub temu pa so v posvetne zadeve tako vpleteni, da imajo malo časa za duhovne zadeve. Ali ne bi ravnal modro, če bi naredil spremembe glede svojih nagnjenj, interesov in prizadevanj, če imaš tudi ti podoben problem? Kdor resnično ljubi Boga, ne more obenem ljubiti še sveta. (1. Jan. 2:15–17) Ne dovoli, da bi te »varljiva moč bogastva« zazibala v lažni občutek varnosti. (Mat. 13:22) Pravo varnost najdemo samo, če smo predani Bogu Jehovi. (Ps. 4:8)

23. Zakaj drugi oklevajo in se ne predajo Jehovi ter simbolizirajo to predanost s krstom?

²³ Drugi trdijo, da ljubijo Boga, vendar oklevajo s predanostjo, ker menijo, da se bodo tako izognili odgovornosti in jim tako ne bo treba polagati računov. V raju bi sicer želeli živeti, toda do zdaj so za to storili le malo ali pa sploh nič. (Preg. 13:4) Ti posamezniki se ne morejo izogniti polaganju računov, saj postanejo odgovorni tisti hip, ko slišijo Jehovino besedo. (Ezek. 33:7–9) Če se bodo predali Bogu, bodo dokazali, da razumejo Božjo voljo in jo želijo spolnjevati. Ta poslušnost jim ne bo naložila težkega bremena, ampak jim bo prinesla Jehovin blagoslov in radost, ker bodo živeli v skladu s svojo trditvijo, da ga ljubijo.

24. Zaradi česa zopet drugi oklevajo s krstom?

²⁴ Zopet drugi se izogibajo krsta, ker menijo, da še ne vedo dovolj, da bi lahko pojasnjevali Sveto pismo. Toda etiopski evnuh je bil pripravljen simbolizirati svojo predanost Bogu po pogovoru s Filipom, ko sta se vozila skupaj. Etiopec sprva tistim, katerim je oznanjal resnico gotovo ni znal odgovoriti na vsa vprašanja. Toda njegovo srce je bilo polno cenjenja do tistega, kar je slišal in zaradi strahu ni okleval. »Strahu ni v ljubezni, temuč popolna ljubezen izganja strah.« (1. Jan. 4:18) Nikogar k predanosti Bogu in krstu ne bo navedla glava, polna vprašanj, ampak srce, polno ljubezni. (Luk. 10:25–28)

25. Kaj Jehova pričakuje od tistih, ki pravijo, da ga ljubijo?

²⁵ Če še nisi krščen, se vprašaj: Kaj Bog pričakuje od tistih, ki trdijo da ga ljubijo? On zahteva izključno predanost in išče take, ki ga bodo častili »v duhu in resnici«. (Jan. 4:23, 24; 2. Mojz. 20:4, 5; Luk 4:8) Etiopski evnuh je Boga tako častil in zato ni okleval, ko se mu je ponudila priložnost za krst. Ali ne bi moral prav sedaj tudi ti v iskreni molitvi pretehtati predanost Jehovi in se vprašati: »Kaj mi brani, da ne bi bil krščen?«

Vprašanja za ponovitev

◻ Zakaj se je etiopski evnuh lahko tako kmalu krstil?

◻ Kakšen način krščevanja je bil v navadi med prvimi kristjani?

◻ Kaj pomeni biti krščen »v imenu Očeta in Sina in svetega duha«?

◻ Kaj simbolizira krščanski krst?

◻ Zakaj se moramo Jehovi predati v molitvi?

◻ Zaradi katerih razlogov nekateri oklevajo s predanostjo in krstom?

[Okvir na strani 16 (samo v slovenščini)]

»Najstarejši način (krsta), ki so ga navadno uporabljali, je brez dvoma bila potopitev.« (Katoliška enciklopedija, 2. knjiga, 261. stran, 1907. leta)

Krščevanje dojenčkov ni pravilno, saj dojenček ne more razumeti, odločati in postati učenec. (Mat. 28:19, 20)

[Podčrtna opomba (samo v slovenščini)]