Ali te je Bog poklical k miru?

»Če pa se neverni hoče ločiti, naj se loči. Brat ali sestra v takšnih primerih nista suženjsko vezana. Bog vas je namreč poklical k miru.« – 1. KOR. 7:15, EI.

1. Kako naj po Svetem pismu gledamo na zakon?

JEHOVIN namen še zdaleč ni bil ta, da bi bila poroka samo začetek poti do boleče ločitve ali razveze. Poroka naj bi zaznamovala trajno zvezo dveh v »eno meso«, ki naj bi obema prinesla srečo, zavetje in mir. (1. Mojz. 2:24; Rut. 1:9) Sveto pismo na splošno priporoča zakoncema, naj ostaneta skupaj, pa čeprav je eden od njiju kristjan, drugi pa nevernik. (1. Kor. 7:12–16) Človek je zaradi zakonske nezvestobe, ki ogroža vezi med partnerjema, moralno odgovoren Bogu, ta pa »sovraži ločitev zakona«. (Mal. 2:13–16)

2. Kako kristjani gledajo na ločitev in razvezo?

² Zaradi človeške nepopolnosti in drugih dejavnikov sta se včasih razvezala ali ločila tudi krščena Božja služabnika. Ker pa kristjani zelo spoštujejo zakon, je do tega ponavadi prišlo šele potem, ko sta se oba zares potrudila, da bi zakon ohranila. Za ta del je Bog sam še najboljši zgled. Starodavnim Izraelcem je bil kot »soprog« in je stoletja dolgo trpel njihovo trmo, upornost in duhovno nečistovanje. (Iz. 54:1–5; Jer. 3:14–17; Oz. 1:10, 11; 3:1–5) Šele ko so šli tako daleč, da se ni bilo več mogoče spreobrniti, jih je Jehova zavrgel kot narod. (Mat. 23:37, 38)

3. a) Zaradi katerih po Svetem pismu dovoljenih razlogov se kristjan sme ločiti od zakonca? b) Pod katerimi pogoji je svetopisemska razveza možna?

³ Včasih k skupščinskim starešinam pride kak kristjan po pomoč pri svojih zakonskih problemih. Starešine seveda nimajo pravice, da bi zakoncema predlagali, naj se razideta ali celo razvežeta, lahko pa ju spomnijo, kaj o tovrstnih problemih piše v Božji besedi. Kot smo videli iz prejšnjih dveh člankov, je ločeno življenje po Svetem pismu dovoljeno le takrat, kadar je ugotovljeno samovoljno opuščanje hranilčevih dolžnosti, skrajno grobo ravnanje s partnerjem ali skrajna duhovna ogroženost. Omenili smo tudi, da se je po Svetem pismu dovoljeno znova poročiti z drugim partnerjem samo takrat, kadar je eden od zakoncev zagrešil »nečistovanje«; sem pa spada mnogo vrst nemoralne spolnosti. (Mat. 19:9) Ločeno življenje ali razveza zakona pa naj seveda ne bo nespremenljiva odločitev, kajti zakonski mir je mogoče povrniti, nedolžni zakonec lahko navsezadnje zakonsko nezvestobo in nečistovanje tudi oprosti. (Mat. 5:31, 32; primerjaj Ozejevo knjigo 3:1–3.)

4. a) Povzemi na kratko bistvo nasveta iz 1. pisma Korinčanom 7:10–16. b) Kdaj je mogoče reči: »Bog vas je poklical k miru«?

⁴ V prejšnjem članku smo tudi videli, da apostol Pavel naroča poročenim kristjanom, naj ne zapuščajo svojih zakonskih tovarišev. (1. Kor. 7:10–16) Če hoče neverni partner ohraniti svoj zakon s krščanskim partnerjem, potem naj bi mu ta po Pavlovih besedah duhovno pomagal. (1. Pet. 3:1–4) Če se bo zaradi tega spreobrnil, bo veliko naredil za mir in občutek zavetja v svojem domu. Kaj pa naj naredi kristjan, če je njegova vernost nevernemu partnerju tako zelo napoti, da se zaradi tega hoče ločiti? Če bi ga hotel zadržati, bi mu neverni partner lahko življenje v družini tako zelo zagrenil, da bi bil kristjan ob ves mir. Zaradi miru lahko torej verni partner pusti nevernega oditi. (Mat. 5:9) Stavek: »Bog vas je namreč poklical k miru,« pa velja samo takrat, če odide neverni partner. Teh besed se ne da uporabiti za dva kristjana, ki se ločita zaradi nesvetopisemskih ali celo neresnih razlogov.

5. O katerih vprašanjih bomo zdaj razpravljali?

⁵ Vsako ločeno življenje ali razveza ima svoje posebne značilnosti in ni je »formule«, ki bi veljala za vsak primer. S kakšnimi težavami pa se mora ločeni ali razvezani kristjan spopasti? Kako naj jih premaguje? In kako mu pri tem lahko pomagajo drugi?

Čustvene in spolne potrebe

6. Kaj je mogoče reči o problemih, kadar govorimo o ločenem življenju ali razvezi?

⁶ Ločeno življenje ali razveza, kot ju dopušča Sveto pismo, bi nekaj problemov že rešila. Ampak ponavadi ni takšen korak nič drugega kot zamenjava ene vrste problemov za drugo. Neka razvezana kristjanka je na primer rekla: »Ne morem si kaj, da se ne bi zahvaljevala Jehovi, da imam zdaj tak mir.« Priznala pa je tudi tole: »Ni lahko vzgajati otroke, če si sam. In včasih si tako zelo osamljen in potrt. Tudi zaradi spolnosti ni lahko. Človek se mora privaditi na čisto drugačen način življenja.«a

7. Zakaj naj bi prav kristjan pazljivo razmislil o ločenem življenju ali razvezi in o posledicah?

⁷ Če ima kristjan še kako drugo možnost, potem naj še posebej dobro premisli, kakšne bodo morda posledice ločenega življenja ali razveze. Pretehta naj na primer čustvene potrebe, denimo potrebe ženske po podpori moškega. (Primerjaj 1. Mojzesovo knjigo 3:16.) Razvezana žena bo morda močno upala na ponovno poroko. Nekateri se želijo otresti mučnega zakona, ampak ali so potem pripravljeni na to, da morda ne bodo imeli možnosti, da se še enkrat poročijo?

8. a) O čem naj kristjana v luči besedila iz 1. pisma Korinčanom 7:11 v molitvi dobro premislita? b) Katerih potreb ne gre zmanjševati, če razmišljamo o ločenem življenju ali razvezi?

⁸ Pavel je zapisal: »Če pa se že loči, naj ostane neomožena ali naj se z možem spravi.« (1. Kor. 7:11, EI) Morda se bo ženi z nekaj napora posrečilo ‚spraviti se‘ z možem ali se pobotati z njim. Če se za ločeno življenje odločita kristjana, morata o spravi razmišljati z vso resnostjo in z molitvijo. Zanemariti tudi ne smeta, da se bodo spolne potrebe morda sprevrgle v veliko nevarnost. Kako bo Bog gledal nanju, če se ne bosta znala spraviti in bosta zaradi tega padla v nemoralnost? To nevarnost bomo ponazorili s primerom neke krščene ženske. Ko se je razvezala, se je začela sestajati z nekim posvetnim moškim, kmalu je zanosila in je bila potem izključena. Čeprav je bila kasneje ponovno sprejeta, njena izkušnja poudarja, kako nujno potrebno je paziti in se v molitvi zanašati na Jehovo, da se ne ‚pregrešimo zoper Boga‘. (1. Mojz. 39:7–12) Očitno je tudi, da pomena čustvenih in spolnih potreb ne gre zmanjševati, kadar razmišljamo o ločenem življenju ali razvezi.

Osamljenost lahko omilimo

9. Kako lahko ločenemu ali razvezanemu kristjanu pomagamo premagati osamljenost?

⁹ Če se ločenemu življenju ali razvezi ne da ogniti, se bo pač treba spopasti s problemi, ki bodo pri tem nastali. Za nekatere ločene ali razvezane kristjane je na primer velik problem osamljenost. Kaj lahko pri tem storijo drugi? No, starešine v skupščini se lahko po duhovni plati zavzamejo zanje in jih skušajo spodbujati. (Primerjaj 1. pismo Tesaloničanom 5:14.) Med drugim lahko takšne kristjane in njihove otroke kdaj pa kdaj povabimo ki sebi na kosilo ali večerjo in spodbuden pomenek. Zato ni treba narediti cele pojedine, kajti »boljša je zelenjavna jed, kjer je ljubezen, kakor pitan vol, kjer je sovraštvo«. (Preg. 15:17, EI) Ob tej priložnosti se lahko pogovarjamo o doživetjih iz oznanjevanja ali pa se skupaj pripravimo na naslednji krščanski sestanek.

10., 11. a) Na katere druge načine si ločeni ali razvezani kristjan lahko pomaga? b) Zaradi česa je treba paziti?

¹⁰ Če ločenega ali razvezanega zakonca z otroki vred povabiš, naj se pridruži tvoji družini pri oznanjevanju, mu lahko tudi s tem pomagaš, da se laže spopade z osamljenostjo. Nihče seveda ne more nadomestiti nobenega od staršev, toda neka razvezana kristjanka je rekla: »Težave pri vzgoji otrok brez očeta so se znatno zmanjšale, ko so nam starešine in pomočniki iz naše skupščine na praktičen način skušali nadomestiti nekaj tistega, kar nam manjka.«

¹¹ Vendar pa je tudi tu potrebna previdnost. Neka sestra je priznala tole: »Ker moj sin odrašča brez očeta, se je neki brat silno prijazno zavzel zanj. ... Videla sem, kako dober in prisrčen je z njim, in prebudile so se mi napačne želje. Takšna sem bila kot David, ki si je poželel nekaj, kar ni bilo njegovo.« (2. Sam. 11:1–4) Do spolne nemorale sicer ni prišlo, toda žensko je bilo vseeno sram zaradi njenih misli in zaradi spogledljivosti, zato je prosila Jehovo za odpuščanje in prekinila vse zveze s tem bratom. Ta primer nadvse nazorno kaže, da je napačne želje treba zatirati in da se je treba ‚zla, pa naj bo kakršnokoli, vzdržati‘. (1. Tes. 5:22, EI; Gal. 5:24)

12. Kakšnih opravil naj se loti človek, ki hoče zmanjšati svojo osamljenost?

¹² Osamljenosti se lahko do neke mere znebimo tudi tako, da kaj delamo za druge. »Če imaš dovolj opraviti s tem, da se poteguješ za druge in jim pomagaš, potem pač nimaš časa, da bi se smilil samemu sebi in se počutil osamljenega,« je rekla neka sestra, ki ji je zakon razpadel. Ločeni ali razvezani se lahko ‚poteguje‘ za druge s tem, da povabi kako družino k sebi na obed ali pa samo zaradi duhovno izgradilne družbe. Če je to mogoče le redkokdaj, ker pač finančni ali kakšni drugi razlogi niso ravno ugodni, potem lahko obiskuješ in spodbujaš bolne in druge. Morda bi lahko pomagal tudi starejšim pri nakupih ali pri drugih drobnih gospodinjskih opravilih. Razdajaj se na te načine, pa boš zmeraj bolj prepričan, da je »več sreče v dajanju kot v prejemanju«. (Ap. d. 20:35, NS)

13. Kako se še da premagati osamljenost?

¹³ Pri premagovanju osamljenosti si vsakdo lahko pomaga tudi s tem, da sam od sebe redno sodeluje s soverniki v oznanjevanju kraljestva. »Včasih mi je res dolgčas po možu,« je povedala neka sestra, »ampak ker več časa preživim na oznanjevanju in imam vso svobodo, da se družim s svojimi brati in sestrami, je ta občutek dolgočasja silno redek in kratke sape.« Redno oznanjevanje od hiše do hiše pomeni tudi ponovne obiske in preučevanje Svetega pisma z ljudmi, ki jih to zanima; in nekateri od teh morda sčasoma postanejo tudi sami predani Jehovini služabniki. Seveda pa se oznanjevanja ne lotevamo samo zato, da bi premagali osamljenost, to je pač le ena od dejavnosti – radostnih in blagoslovljenih sicer – ki s svojimi posledicami prispevajo k temu, da je človek manj osamljen. (Preg. 10:22)

14. Katere dejavnosti bodo dobro vplivale na ločenega ali razvezanega kristjana?

¹⁴ Jehovino ljudstvo ima v celoti veliko duhovnih blagoslovov, če sodeluje na krščanskih sestankih in ‚išče najprej kraljestvo‘. (Mat. 6:33) Ker te dejavnosti koristno vplivajo na Jehovine služabnike na splošno, so lahko spodbudne tudi za ločene ali razvezane kristjane. Ne, njihovih problemov te dejavnosti same po sebi gotovo ne rešujejo, pomagajo jim pa.

Molitev je zelo pomembna

15. Kakšno vlogo igra molitev pri tistih, ki se morajo navaditi na to, da bodo morali živeti sami?

¹⁵ Neka krščanska sestra, ki se je morala spet navaditi na to, da bo sama, si je pomagala s tem, da je »pridno oznanjevala, . . . obiskovala je bolne, ostarele in nedelavne.« Toda potem je povedala še tole: »Kadar sem osamljena, se odpravim na obisk in molim za moč, ker vem, da je Satan še kako dejaven.« Če hočemo ostati pred Bogom neoporečni, je molitev iz srca zelo važna stvar. Ločeni ali razvezani kristjan lahko v svoje molitve vključi tudi prošnjo za Jehovinega duha in za samoobvladanje, ki je sad tega duha, da bi tako lahko sam gospodoval svojim spolnim hotenjem. (Luk. 11:13; Gal. 5:22, 23; Kol. 3:5, 6) Za marsikatero ločeno ali razvezano ženo je zdaj težko odločati, če je to prej zmeraj počel mož, zato lahko takšna žena prosi Boga, naj ji pomaga pametno odločati in se uspešno spopadati z različnimi preskušnjami. (Jak. 1:2–8)

16. Kaj lahko v zvezi z ločenim življenjem rečemo o občutkih krivde?

¹⁶ Velika nadloga lahko postanejo tudi občutki krivde. Neki kristjan je priznal: »Krivda, ki jo čutiš med razvezo, pa čeprav nisi kriv, te lahko vsega obvlada.« Občutki krivde so seveda razumljivi, če je do ločenega življenja ali razveze prišlo zaradi tega, ker je partner neupravičeno odklanjal svoje zakonske obveznosti. (1. Kor. 7:3–5) Če pa je do ločenega življenja ali razveze prišlo iz svetopisemsko veljavnih razlogov in po temeljitem premisleku z molitvijo, potem je prav prositi Jehovo za pomoč, da bi mogli neutemeljene očitke krivde premagati. Dodamo naj, da morajo biti starešine v skupščini silno previdni, ko dajejo nasvete iz Svetega pisma, da jim namreč ne dajo tiste teže, zaradi katere bi se kristjan čutil krivega, ko je dosegel svetopisemsko veljavno ločeno življenje ali razvezo ali ko je vanjo privolil.

»Božji mir« varuje

17. Kaj lahko vsem kristjanom pomaga, da so srečni in trdni v tem razburkanem svetu?

¹⁷ Ločeni ali razvezani kristjani imajo ponavadi prav posebne težave. Do neke mere pa tudi zanje drži, da »prav takšno trpljenje prenašajo [njihovi] bratje, ki so po svetu«. (1. Pet. 5:6–11, EI) Preganjanje na primer okuša vsakdo, ki služi Jehovi, večina kristjanov ima tudi gmotne in zdravstvene probleme, razočarani so, v skušnjavah in tako dalje. Zato mora tudi ločeni ali razvezani kristjan tako kot vsi drugi, hraniti svoje duhovne potrebe s preučevanjem Svetega pisma, z rednim obiskovanjem sestankov, s sodelovanjem pri oznanjevanju, s polnim življenjem v sveti službi in z nenehnimi prošnjami v molitvah, da bi bili blizu Jehovi. (Mat. 5:3) Vsak kristjan, ki tega ne dela, je v duhovni nevarnosti; vsaka lojalna Jehovina priča, ki najprej ‚išče kraljestvo‘, pa ima v tem razburkanem svetu zagotovljeno dobršno mero sreče in trdnosti.

18. Katera vprašanja in kateri koraki zaslužijo še posebno pozornost kristjanov, ki živijo ločeno?

¹⁸ Duhovno trdni smo samo toliko, kolikor se držimo Božje besede. Če si torej kristjan in si se oddvojil od partnerja, ki je tudi predan Bogu, ali si si vzel k srcu Pavlov nasvet iz 1. pisma Korinčanom 7:10–16? Če je od oddvojitve preteklo že nekaj časa, bi še toliko bolj moral v molitvi premišljevati o spravi. Lahko se vprašaš tudi takole: Kaj pričakuje od mene – poročenega človeka – Jehova? Ali niso mar kristjani obvezni uravnati svoja življenja po božanskih zahtevah, kakršne veljajo za zakonce? Ali sva morda ob Jehovin blagoslov, ker se ne drživa prisege, ki sva jo dala ob poroki? Pomisli samo, koliko dobrega bi lahko naredil s tem, da bi se o zadevi pogovoril z vso ponižnostjo, da bi iskreno molil in se potrudil uporabiti Božjo besedo v svojem življenju. Kako lepo bi bilo, če bi lahko svoje zakonske probleme rešila in spet zaživela v domu, v katerem bi vladala mir in zavetje!

19. Katero dragoceno stvar lahko po Pismu Filipljanom 4:6, 7 uživajo vsi Jehovini služabniki?

¹⁹ Vsi Jehovini služabniki potrebujejo in tudi lahko dobijo tisto najdragocenejše – »mir Božji, ki presega vsak razum«. Vsi kristjani si lahko pridobimo ta dragoceni mir, če se ravnamo po temle Pavlovem nasvetu: »Nikar ne bodite v skrbeh, ampak v vsem razodevajte svoje želje Bogu v molitvi in prošnji z zahvalo. In mir Božji, ki vsak razum presega, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Fil. 4:6, 7, EI)

20. a) Kaj je »mir Božji«? b) Kaj naj naredimo, ne glede na to ali smo poročeni, samski ali ločeni?

²⁰ Ta mir je pravzaprav spokojnost in trdnost, ki ju dobimo naravnost od Boga in s katerima lahko zdržimo tudi v najhujših preskušnjah. Izvira pa iz tesnega odnosa z Jehovo in iz zavesti, da počnemo samo tisto, kar je njemu prav. Kdor ima ta »mir Božji«, je odprl pot njegovemu duhu, da ga vodi, in tak človek v resnici ni nikdar pretirano zaskrbljen. Zakaj ne? Zato, ker ve, da se mu ne more zgoditi nič takega, kar Bog ne bi dovolil. (Pismo Efežanom 4:30; primerjaj Apostolska dela 11:26.) Naj smo torej sami ali poročeni, ločeni ali razvezani, negujmo v sebi ta »mir Božji«. In zaupajmo, kot je zaupal tudi David, ki je rekel: »V miru se uležem, hitro zaspim, ker ti sam, Jehova, skrbiš, da sem varen.« (Ps. 4:8, EI)

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril?

◻ Kdaj je mogoče reči: »Bog vas je poklical k miru«?

◻ Kako lahko omilimo osamljenost?

◻ Kakšna je vloga molitve v življenju ločenih ali razvezanih kristjanov?

◻ Kako bi definiral »mir Božji«, ki varuje poročene, samske in ločene ali razvezane Jehovine služabnike?

[Slika na strani 9]

Molitev lahko zvestemu kristjanu prinese »mir Božji«, ki varuje njegovo srce in pamet