Cenimo svoje brate
»Z nehlinjeno bratovsko naklonjenostjo se močno ljubite med seboj iz srca.« – 1. PETROV 1:22, NS
1. Kaj je marsikoga prepričalo, da se Jehovine priče držijo pravega krščanstva?
LJUBEZEN je razločevalno znamenje pravega krščanstva. Ko je Jezus poslednjikrat večerjal s svojimi učenci, je to stvar takole poudaril: »Novo zapoved vam dam: Ljubite drug drugega! Kakor sem vas jaz ljubil, tako tudi vi ljubite drug drugega.« (Janez 13:34, 35, JP) Marsikdo se je že ob prvem obisku kakšnega sestanka Jehovinih prič v Kraljevski dvorani ali kakšnega drugega večjega shoda prepričal, da so to ljudje, ki se držijo pravega krščanstva. Videl je, kako ljubezen deluje, in po tem je spoznal, da je med pravimi učenci Jezusa Kristusa.
2. Kaj je za ljubezen, razločevalno znamenje pravega krščanstva, dejal apostol Pavel?
2 Veseli smo, da se to razločevalno znamenje pravega krščanstva danes med Jehovinimi pričami tako jasno kaže. Kljub temu pa ravno tako kot prvi kristjani tudi mi vemo, da se moramo vedno znova truditi, da pokažemo, kako cenimo svoje brate. Pavel je skupščini v Tesaloniki pisal: »Vas pa naj Gospod obogati in obilno napolni z ljubeznijo drug do drugega in do vseh, kakor jo čutimo mi do vas.« (1. Tesaloničanom 3:12, JP) Kako pa naj se napolnimo ljubezni drug do drugega?
Ljubezen in bratovska naklonjenost
3. Kaj je po Pavlovih besedah za kristjana še potrebno poleg tega, da živi čisto življenje?
3 V pismu, ki je bilo namenjeno vsem skupščinam v Mali Aziji, je apostol Pavel pisal: »Ker ste svoje duše [ali življenja] v poslušnosti do resnice očistili za nehlinjeno bratoljubje [filadelfía, »bratovska naklonjenost«, NS], se goreče, iz srca med seboj vzljubite [oblika grške besede agapao].« (1. Petrov 1:22, EI) Peter pravi, da ni dovolj le očistiti življenje. Če smo poslušni resnici in hkrati z njo tudi novi zapovedi, potem se bo to pokazalo v nehlinjeni bratovski naklonjenosti in v močni medsebojni ljubezni.
4. Kaj naj bi se vprašali in kaj je o tem dejal Jezus?
4 Ali ljubimo in cenimo samo tiste brate, ki so nam všeč? Ali smo do teh radodarni, zapiramo oči nad njihovimi pomanjkljivostmi, pri tistih, do katerih po naravi ne čutimo nobene naklonjenosti, pa hitro odkrivamo napake in spodrsljaje? Jezus je dejal: »Če namreč ljubite [oblika grške besede agapao] tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate? Mar ne delajo tega tudi cestninarji?« (Matej 5:46, JP)
5. Kakšno razliko dela nek biblicist med grškima besedama, ki ju prevajamo z »ljubezen« in »naklonjenost«?
5 Profesor William Barclay je v svoji knjigi New Testament Words (Besedišče Nove zaveze) takole razložil grški besedi, ki ju prevajamo z »naklonjenost« in »ljubezen«: »V teh besedah [filia, »naklonjenost« in glagol fileo] je čutiti prijazno toplino. Pomenita pa, da smo nekomu naklonjeni ... V N[ovi] Z[avezi] pa se za ljubezen najpogosteje pojavljata samostalnik agape in iz njega izpeljan glagol agapan ... Filia je bila prijetna beseda, toda pomenila je le toplino, bližino in naklonjenost ... Agape pa ima opraviti z razumom: ni namreč le čustvo, ki bi samo od sebe raslo v našem srcu; pomeni načelo, po katerem zavestno živimo. Agape ima še največ opraviti z voljo. Pomeni pa zmago, uspeh, dosežek. Seveda nihče po naravi ne ljubi sovražnike. Ljubiti sovražnika je torej zmaga nad naravnimi nagnjenji in čustvi. Ta agape ... je v resnici moč, da ljubimo, kar se ne da ljubiti, da ljubimo ljudi, ki nam niso pogodu.«
6. a) S katerimi vprašanji naj bi se preiskali? b) Zakaj po Petrovih besedah ne smemo svoje bratovske naklonjenosti omejiti le na tiste, ki so nam že po naravi všeč?
6 Ali pod pretvezo, da nam Sveto pismo dopušča, da nekoga ljubimo bolj kot drugega, različno razdeljujemo svoja čustva? (Janez 19:26; 20:2) Ali mislimo, da lahko nekoga »ljubimo« hladno, brez čustev, ker ga pač moramo, pravo bratovsko naklonjenost pa prihranimo za tiste, ki se nam zde privlačni? Če to počnemo potem nismo razumeli bistvo Petrove spodbude. Svoje duše smo v poslušnosti do resnice premalo očistili, kajti Peter pravi: »Poslušni ste resnici in ste svoja srca očistili za pristno bratoljubje [»bratovsko naklonjenost«, NS]. Srčno, iskreno in goreče ljubite drug drugega.« (1. Petrov 1:22, JP)
»Nehlinjena bratovska naklonjenost«
7., 8. Od kod izvira grška beseda, ki smo jo prevedli z »nehlinjeno« in zakaj je apostol Peter uporabil prav to besedo?
7 Apostol Peter gre še dlje. Pravi, da naj bo naša naklonjenost do bratov nehlinjena. Beseda, ki je prevedena z »nehlinjeno«, pride iz nikalne oblike grške besede, ki so jo rabili za dramske igralce – ti so namreč igrali z maskami na obrazih. Tako so v isti drami lahko igrali več različnih oseb. V besedo je potemtakem vnešena prispodoba hinavščine, licemerstva in pretvarjanja.
8 Kaj o nekaterih svojih bratih in sestrah v skupščini mislimo globoko v našem srcu? Ali jih na sestankih pozdravimo s prisiljenim nasmeškom, potem pa naglo pogledamo stran ali stopimo kam drugam? In kar je še huje, ali se morda celo trudimo, da se jim izognemo, tako da nam jih sploh ne bi bilo treba pozdraviti? Kakšna je potem naša ‚poslušnost resnici‘, ki naj bi nam tako očistila duše, da bi do vseh sokristjanov občutili pristno naklonjenost? Ko je Peter uporabil besedo »nehlinjeno«, je z njo meril na to, da naše bratoljubje ne sme biti le navidezno. Biti mora pristno, iz srca.
»Močno, ... iz srca«
9., 10. Kaj je Peter mislil s tem, ko je rekel, da se moramo »močno« ljubiti med seboj?
9 Peter potem doda: »Močno [dobesedno »obširno«] se ljubite med seboj iz srca.« Od nas ne terja, da svoje srce omejimo samo na tiste, ki so nam že po naravi všeč in ki nam ljubezen vračajo. Peter samo pravi, naj ljubimo »močno«. Med kristjani ljubezen z imenom agape ni le intelektualna, razumarska ljubezen, kakršno bi na primer kazali do svojih sovražnikov. (Matej 5:44) To je močna ljubezen in zato terja tudi napor. Zanjo moramo razširiti svoje srce, tako da lahko vanj zajamemo tudi ljudi, ki se nam sicer ne zdijo privlačni.
10 Fritz Rienecker pravi v svoji knjigi Linguistic Key to the Greek New Testament (Lingvistični ključ za grško Novo zavezo) o besedi »močno« iz 1. Petrovega 1:22 tole: »Osnovni pomen besede je iskrenost, vnema (kakor kadar česa ne delamo ravno najlaže), . . . ampak se (moramo potruditi) (Hort).« To pa med drugim pomeni tudi »skrajno naprezanje«. Močna in iz srca izvirajoča ljubezen torej terja od nas, da se kar najbolj potrudimo in pokažemo bratovsko naklonjenost do vseh kristjanov. Ali v naši ljubezni za nekatere brate in sestre zmanjka prostora? Potem se moramo še bolj odpreti.
»Odprtost«
11., 12. a) Kaj je apostol Pavel svetoval kristjanom v Korintu? b) Kako je bil Pavel v tem oziru odličen zgled?
11 V korintski skupščini je apostol Pavel očitno začutil potrebo po taki odprtosti. Tamkajšnjim kristjanom je namreč pisal: »Naša usta so vam govorila odkrito, naše srce je na široko odprto. V meni ni pretesno za vas, je pa zame pretesno v vas. Kakor otrokom vam povem: povrnite tudi vi meni z enako odprtostjo.« (2. Korinčanom 6:11–13, JP)
12 Kako naj odpremo svoje srce, da bi vanj zajeli vse svoje brate in sestre? Pavel nam je v tem pogledu dal odličen zgled. V svojih bratih je zmeraj hotel videti le najboljše, spominjal se jih je po njihovih dobrih lastnostih in ne po njihovih pomanjkljivostih. O tem nam priča poslednje poglavje njegovega pisma kristjanom v Rimu. Preglejmo zato 16. poglavje pisma Rimljanom in skušajmo v njem razbrati Pavlovo pozitivno stališče do bratov in sestra.
Prisrčno cenjenje
13. Kako je Pavel izrazil svoje cenjenje do Febe in zakaj?
13 Pavel je pisal v Rim iz Korinta okrog leta 56 našega štetja med svojim tretjim misijonarskim potovanjem. Pismo je očitno zaupal kristjanki Febi, pripadnici skupščine v bližnjem mestu Kenhreje, ki je bila namenjena v Rim. (Preberi 1. in 2. vrstico.) Bodimo pozorni na to, s kakšno toplino jo apostol priporoča svojim bratom v Rimu. Feba je tako ali drugače pomagala mnogim kristjanom, tudi Pavlu, ko je bil ta na poti skozi živahno pristaniško mesto Kenhreje. Feba pa je bila nepopolna grešnica, kot so vsi ljudje in je brez dvoma imela svoje slabosti. Toda Pavel rimske skupščine ni opozoril na njene napake, ampak jim je naročil, naj jo ‚sprejmejo v Gospodu, kakor se spodobi svetim‘. Kako plemenit in pozitiven odnos!
14. S kakšnimi prijaznimi besedami je Pavel govoril o Akvilu in Priski?
14 Od 3. do 15. vrstice vidimo, kako Pavel pošilja pozdrave več kot 20 kristjanom, ki jih omenja po imenu, pa še mnogim posameznikom in skupinam. (Preberi 3. in 4. vrstico.) Ali začutimo bratovsko naklonjenost, ki jo je Pavel kazal do Priske (ali Priscile; primerjaj Apostolska dela 18:2) in Akvile? Ta dva sta se za Pavla izpostavila marsikateri nevarnosti. Zdaj ju Pavel pozdravlja in se ju spominja s hvaležnostjo, zahvaljuje se jima tudi v imenu vseh skupščin med pogani. Akvila in Prisko so ti prisrčni pozdravi gotovo zelo spodbudili.
15. Kako je Pavel pokazal svojo širokosrčnost in ponižnost, ko je pošiljal pozdrave Androniku in Juniju?
15 Pavel je postal predan kristjan kako leto ali dve po Kristusovi smrti. Do tedaj, ko je pisal Rimljanom, pa ga je Kristus že lepo vrsto let uporabljal kot pomembnega apostola. (Apostolska dela 9:15; Rimljanom 1:1; 11:13) Toda poglejmo, kako širokosrčen in ponižen je bil. (Preberi 7. vrstico.) Pozdrave pošilja tudi Andróniku in Júniju, ‚odličnima apostoloma [poslancema]‘, in priznava, da služita Kristusu že mnogo dalj kot on. Niti sledu o kakšni malenkostni zavisti!
16. a) S katerimi prijaznimi besedami je Pavel govoril o drugih kristjanih v Rimu? b) Zakaj smo lahko prepričani, da so ti pozdravi izrazi ‚nehlinjene bratovske naklonjenosti‘?
16 O prvih kristjanih Epenetu, Ampliju in Stahiju vemo malo ali skorajda nič. (Preberi 5., 8. in 9. vrstico.) Toda že samo zato, ker jih Pavel vse tri pozdravlja, smo lahko prepričani, da so to bili zvesti možje. Pavlu so se tako prikupili, da vsakogar posebej imenuje ‚ljubljeni moj‘. Pavel je našel prijazne besede tudi za Apéla in Rúfa, ki ju z vsem spoštovanjem imenuje ‚izbranca v Gospodu‘ in ‚izkušena v Kristusu‘. (Preberi 10. in 13. vrstico.) Kakšno priznanje kristjanoma! In ker poznamo Pavlovo odkritosrčnost, smo lahko prepričani, da priznanje ni zgolj formalno. (Primerjaj 2. Korinčanom 10:18.) Pavel pa ob tej priložnosti ni pozabil pozdraviti tudi Rúfovo mater.
17. Kako je Pavel izrazil globoko cenjenje sester?
17 Tako pridemo do cenjenja, ki ga je Pavel kazal do sester. Poleg Rufove matere je omenil nič manj kot šest drugih sestra. Brali smo že, kako prijazno je omenjal Febo in Prisko. Poglejmo pa še, s kakšno toplino in naklonjenostjo pozdravlja tudi Marijo, Trífeno, Trifózo in Pêrsido. (Preberi 6. in 12. vrstico.) Človek kar začuti, kako mu je gorelo srce za te prizadevne sestre, ki so se veliko »trudile v Gospodu« in se razdajale za bratovščino. Kako spodbudno je prebirati zapise o tem Pavlovem prisrčnem cenjenju svojih bratov in sestra, čeprav so bili vsi nepopolni!
Nikar ne dvomimo v nagibe svojih bratov
18. Kako se lahko trudimo, da bi bili podobni Pavlu in kaj bomo zato morali storiti?
18 Zakaj ne bi posnemali Pavla in skušali najti kako lepo besedo za naše brate in sestre v skupščini? Pri nekaterih ne bomo imeli težav. Pri drugih pa bomo morali malo pomisliti. Kaj ko bi preživeli z njimi kakšno urico, da bi jih malo bolje spoznali? Gotovo bomo našli na njih prijetne lastnosti in – kdo ve – morda bodo tudi oni nas bolj cenili, kot so nas doslej!
19. Zakaj ne smemo podvomiti v nagibe svojih bratov in kako nam je Jehova sam najboljši zgled za ljubezen?
19 Nikdar ne smemo podvomiti v nagibe naših bratov. Vsi ljubijo Jehovo; sicer se mu gotovo ne bi predali za vse življenje. In kaj je tisto, kar jim brani, da se ne vrnejo v svet in zaživijo brez omejitev, kako živi ta svet? Ljubezen do Jehove in njegova pravičnost, pa tudi njegovo kraljestvo pod Kristusom jim to brani. (Matej 6:33) Toda vsakdo med njimi je bíl svojo, od vseh ostalih drugačno bitko, da je ostal zvest. In Jehova jih zaradi tega vse ljubi. (Pregovori 27:11) Sprejema jih za svoje služabnike in se ne ozira na njihove napake in slabosti. In če je res tako, kdo smo potem mi, da jim ne bi izkazali prisrčne naklonjenosti, ki jim gre? (Rimljanom 12:9, 10; 14:4)
20. a) Koga se moramo po Pavlovih besedah iz pisma Rimljanom edinole paziti in na koga se pri tem lahko mirno zanesemo, da nas bo varno vodil? b) Kako pa naj sicer gledamo na vse svoje brate?
20 Pavel nas svari edinole pred tistimi, »ki delajo razprtije in stavljajo ovire« in ki nasprotujejo »nauku, v katerem ste bili poučeni«. Pavel nas svari, naj se jih pazimo in se jim raje ognemo. (Rimljanom 16:17) Njim bodo skušali pomagati starešine v skupščini. (Juda 22, 23) Zato se lahko mirno zanesemo na starešine, da nam bodo povedali, če se je kogarkoli treba ogibati. Sicer pa moramo smatrati, da vsi naši bratje zaslužijo, da jim izkazujemo nehlinjeno bratovsko naklonjenost in naučiti se moramo, da jih vse močno, iz srca ljubimo.
21., 22. a) Kaj je pred nami? b) Kaj se še lahko zgodi in kaj moramo zato narediti še ta hip? c) O čem se bomo pogovarjali v naslednjem članku?
21 Zoper nas delujejo satan, njegovi demoni in sploh ves svetovni sestav stvari. Pred nami je Harmagedon. Sprožil se bo ob napadu Goga iz Magoga. (Ezekijel 38. in 39. poglavje.) Takrat bomo bolj kot kdajkoli potrebovali svoje brate. Morda bomo potrebovali pomoč prav od tistih, katere zdaj ne cenimo najbolj. Ali pa bodo oni rabili našo pomoč. Zato je zdaj čas, da razširimo in poglobimo svoje cenjenje do vseh bratov.
22 Ceniti brate pa seveda pomeni ustrezno spoštovati tudi skupščinske starešine. V tem oziru pa bi morali prav starešine dati dober zgled primernega cenjenja ne le do vseh svojih bratov, ampak tudi do starešin. O tem vidiku naše teme bomo spregovorili v naslednjem članku.
Točke za ponovitev
◻ Katero je razločevalno znamenje pravega krščanstva?
◻ Zakaj sta potrebna ljubezen in bratovska naklonjenost?
◻ Kako se lahko med sabo »močno« ljubimo?
◻ Kako vidimo iz 16. poglavja pisma Rimljanom, da je Pavel cenil svoje brate in sestre?
◻ Zakaj ne smemo podvomiti v nagibe naših bratov?
[Slika na strani 25]
Poizkusi na tistih, ki ti po naravi niso ravno všeč, odkriti dobre lastnosti