Postati posvečen Božji služabnik!

OBISKOVALCE je verjetno nemalo presenetilo, kar so slišali. Kraj dogajanja je bil kongres Jehovinih prič. Na sporedu je bil govor za skupino ljudi, ki so se želeli krstiti. Na obiskovalčevo začudenje je govornik kandidatom za krst pojasnil: »To, da ste med kandidati za krst, pokazuje, da želite postati posvečeni služabniki Kraljestva.«

‚Kako je možno kaj takega?‘ se je verjetno vprašal obiskovalec. ‚Ali ni krst predviden za tiste, ki so šele prišli v stik s krščanstvom — in za novorojenčke? Ali ni potrebna obsežna, dolgoletna izobrazba, preden lahko postaneš posvečen Božji služabnik [oziroma minister]?‘ Morda tudi vi podobno razmišljate. Toda to, kar Biblija dejansko govori o krstu in posvetitvi, vas bo morda presenetilo.

Preden se nekdo krsti

Najprej bi radi opozorili, da krst ni namenjen ljudem, ki so pomanjkljivo seznanjeni s krščanskim naukom. Biblija v Apostolskih delih 8:12 poroča, da so v prvem stoletju krščevali ljudi, ki so »verovali«. Iz Mateja 28:19 spoznamo, da je moral biti vsakdo, ki se je želel krstiti, pred krstom »učenec«. Kako pa nekdo postane ‚vernik‘ ali ‚učenec‘? S skrbnim preučevanjem Biblije! Tako si pridobi natančno spoznanje o Jezusu in Bogu Jehovi. (Janez 17:3) Šele ko tak novinec pridobi to spoznanje, se lahko krsti. V prvem stoletju so novince poučevali zreli kristjani. (Apostolska dela 8:31, 35, 36)

V skupščinah Jehovinih prič je danes prav tako poskrbljeno za brezplačen biblijski študij na domu z zainteresiranimi osebami. Kdor ima sprejemljivo srce, bo sčasoma cenil naučeno in spodbujen bo, da se pogovarja z drugimi o svojem na novo pridobljenem spoznanju. (Rimljanom 10:8—10) Pričel bo redno obiskovati krščanske sestanke, kjer bo dobil nadaljnji biblijski pouk. (Hebrejcem 10:24, 25) Po nekaj tednih ali mesecih takšnega pouka bo želel slediti naslednjemu biblijskemu nasvetu iz Rimljanom 12:1: »Prosim vas torej, bratje, po mnogem usmiljenju Božjem, da podaste telesa svoja za žrtev živo, sveto, prijetno Bogu: to bodi pametno vaše bogoslužje.«

Toda za to predanost ne zadostuje le spoznanje. Taka oseba se mora tudi pokesati in se »spreobrniti«. (Apostolska dela 3:19) Zakaj pa? Odkrito povedano: mnogi so, preden so spoznali Božja merila, živeli nemoralno. Drugi so se zapletli v sebične postopke. Da bi bili lahko »sveti in sprejemljivi« Bogu, morajo pokazati, da obžalujejo takšne postopke. Obžalovati morajo, da so svoj dosedanji čas, energijo in sposobnosti uporabili za dela, ki so v nasprotju s Svetim pismom. To obžalovanje morajo spremljati tudi ustrezni postopki, torej se morajo resnično »spreobrniti«, oziroma spremeniti način življenja.

Da bi se novemu učencu nudila nadaljnja pomoč, ga obiščejo krščanski starešine in z njim ponovijo temeljne nauke Biblije. Tako se lahko starešine prepričajo, ali je bodoči kristjan pridobil natančno spoznanje o Božjih zakonih. Prav tako pa je pogovor zelo koristen tudi za učenca, saj lahko po potrebi dobi pojasnila o določenih zadevah, ki jih morda ni prav razumel.

Krst je ponavadi na kongresih Jehovinih prič. Ob tej priložnosti je na programu tudi poseben govor, namenjen kandidatom za krst. Spomni jih na to, da krst ne pomeni enostavno priključitev novi religiji. Jezus je rekel: »Če hoče kdo za menoj iti, naj se odreče samega sebe in vzame svoj mučilni kol nase in mi nenehno sledi.« (Matej 16:24, NS)

Nadalje se kandidate za krst spomni na globok pomen krsta. Pogosto je citiran stavek iz 1. Petrovega 3:21: »Temu podoben tudi vas zdaj rešuje krst, ne umitje mesene nesnage, ampak zaupljivo sklicevanje dobre vesti na Boga po vstajenju Jezusa Kristusa.« Tukaj Peter primerja krst s tem, kar je doživel Noe v času potopa. Medtem ko je za hudobne prebivalce zemlje voda pomenila smrt, je Noetu rešila življenje, ko ga je varno nosila v barki. Podobno »reši« krst kristjane iz hudobnega sveta. Ko se nekdo krsti na osnovi vere v korist Jezusove smrti in vstajenja, pride pred Bogom v nekem smislu v stanje ‚rešitve‘. Ne smatra se več za del na uničenje obsojenega rodu. (Glej Apostolska dela 2:40.)

Torej ne bi bilo pravilno, če bi se nekdo krstil v navalu čustev, kot se to pogosto zgodi na religioznih ‚prebuditvenih‘ prireditvah. Zato Božji služabnik, ki krščuje, novim učencem še pred njihovim krstom postavi dve, v srce segajoči vprašanji. Njihovi pritrdilni odgovori pomenijo »javno izjavo« njihove vere v odkupnino ter njihovo brezpogojno predanost Jehovi. (Rimljanom 10:9, 10) Tedaj so pripravljeni za krst v vodi.

Posvečeni za služabnike kraljestva

Popolna potopitev v vodi je ustrezen simbol njihove predanosti Bogu. Med potopitvijo umre njihov prejšnji način življenja. Ko pridejo iz vode, pa je kot bi oživeli na novi poti samopožrtvovalnosti v Božji službi. (Primerjaj Rimljanom 6:2—4.)

Toda kakšno zvezo ima posvetitev s krstom? Upoštevajmo, kaj piše v delu Cyclopedia of Biblical, Theological and Ecclesiastical Literature Mc’Clintocka in Stronga (1877, zvezek VII, stran 411): »Posvetitev pomeni imenovanje ali določitev nekoga za duhovniško službo z ali brez spremljajoče ceremonije.« (Podčrtano od nas.) Te besede jasno pokažejo, da ni potrebna nikakršna slavnostna ceremonija niti spričevalo, da bi nekdo postal krščanski Božji služabnik oziroma minister.

Toda ali tako uči Biblija? Oglejmo si primer Jezusa Kristusa. Nedvomno je bil najodličnejši Božji služabnik. Ali je bila njemu v čast opravljena kakšna posebna posvetitvena ceremonija preden je pričel z delom oznanjevanja? Ali je imel diplomo, ki ga je označevala za Božjega služabnika? Ravno nasprotno. Bil je le potopljen pod vodo, ko je Bog pokazal, da ga je priznal za svojega sina in ga posvetil kot svojega služabnika. (Marko 1:9—11; Luka 4:18—21)

Kako pa je bilo s kristjani v prvem stoletju? Ne obstaja niti eno poročilo o kakšni slavnostni posvetitvi teh Božjih služabnikov. Apostolska dela poročajo, da so bili verniki le krščeni. Zatem so se goreče udeležili javnega oznanjevanja. (Glej Apostolska dela 2:41—47; 8:36—39; 22:14—16.)

Kakšne dokaze o njihovi posvečenosti so imeli ti Božji služabniki? Pavel je v 2. Korinčanom 3:1—3 dejal: »Začenjamo li zopet sami sebe priporočati? ali potrebujemo li, kakor nekateri, priporočilnih listov do vas ali od vas? List naš ste vi, napisan v srcih naših, ki ga poznajo in bero vsi ljudje, ker se kažete, da ste list Kristusov, napravljen po naši službi, pisan ne s črnilom, ampak z duhom Boga živega, ne na kamenitih ploščah, ampak na mesenih ploščah srca.« Božji duh, ki, je deloval na te učence, je v njih ustvaril novo krščansko osebnost, ki so jo lahko ‚brali‘ vsi opazovalci. To je bil dovolj prepričljiv dokaz, da je Bog posvetil tiste, ki so bili udeleženi pri poučevanju teh novih učencev.

Naprezati se v službi oznanjevanja

Tudi danes se Božjega služabnika spozna po njegovih delih. Goreče si »prizadeva« v službi oznanjevanja. (Luka 13:24, JP) Na svojo službo gleda, kot na od Boga dano čudovito prednost in jo zato visoko ceni. (1. Timoteju 1:12—16)

Oznanjevanje Kraljestva je najvažnejša obveznost takšnih Božjih služabnikov. Vse ostale dejavnosti morajo omejiti, da bi mogli ‚povsem izpolniti svojo službo‘. (2. Timoteju 4:2, 5) Seveda morajo skrbeti tudi za lastne in za gmotne potrebe svojih družin. Toda zadovoljni so s ‚hrano in obleko‘. Ne dovolijo, da bi jih osebne želje odvrnile od službe oznanjevanja. (1. Timoteju 5:8; 6:7, 8; Filipljanom 2:20—22) Presojajo, katere stvari so »pomembnejše«. (Filipljanom 1:10, NS) Stalno si prizadevajo ohraniti pred očmi zgled Jezusa Kristusa, kajti zanj je bilo delo oznanjevanja najpomembnejše delo v njegovem življenju. (Luka 4:43; Janez 18:36, 37)

Vendar je nekdo, ki se je krstil in postal posvečen Božji služabnik, šele na začetku svoje Božje službe. Res je pridobil spoznanje o Jezusu Kristusu in Bogu Jehovi. Prav tako je v svojem življenju napravil številne spremembe, da ne bi mogli njegovi službi ničesar očitati. (2. Korinčanom 6:3) Novokrščeni kristjan še ni povsem odrasel. Krst, ki pomeni njegovo posvetitev, je le eden važen mejnik na poti krščanske rasti. (Filipljanom 3:16) Zato mora vsak posvečen služabnik stalno poglabljati svoje cenjenje do duhovnih stvari. Določiti si mora čas za osebni študij. Okoristiti bi se moral z vsemi pripravami, ki smo jih deležni na skupščinskih sestankih. Prav tako bi si moral prizadevati, da bi rasla kvaliteta njegovih molitev in bi bil s tem njegov odnos do Boga še tesnejši. (Luka 6:45; 1. Tesaloničanom 5:11; 1. Petrov 4:7)

Upamo, da so vam te biblijske misli pomagale spoznati, da ni potrebno doseči nobene akademske izobrazbe, da bi lahko postali Božji služabniki. Preko tri in pol milijone Jehovinih prič, zvestih Božjih služabnikov, oznanja njegove resnice, ki so zapisane v njegovi Besedi. Zakaj ne bi nekomu med njimi dopustili, da vam pomaga pridobiti to spoznanje iz Biblije?