Kako je množica mogla slišati Jezusa?
V MATEJEVEM evangeliju piše, da je Jezus Kristus ob neki priložnosti »moral stopiti v čoln. Usedel se je, vsa množica pa je stala na obrežju. Takrat jim je veliko povedal v prilikah«. (Matej 13:1—35, JP; Marko 4:1—9) Robert J. Bull in B. Cobbey Crisler sta o tem poročilu postavila v svoji knjigi Come See the Place: The Holy Land Jesus Knew nekaj zanimivih vprašanj. Takole sta se vprašala: »Kako je mogla ‚vsa množica‘ slišati človeka, če ta ni na neki način ojačal svojega glasu? Ali bi se na obali Genezareškega jezera dalo najti kraj s takšnimi akustičnimi lastnostmi, da bi te lahko služile kot ojačevalec?« Morda si se to že sam spraševal.
No, oglejmo si njun odgovor: »Med številnimi zalivi v bližini Kafarnauma so pred nedavnim našli takšnega, ki ima vse lastnosti naravnega amfiteatra. Na tem mestu so potem opravili akustične preizkuse, ki so pokazali, da bi ‚množica‘ kakih pet do sedem tisoč ljudi v resnici lahko slišala in videla človeka, ki bi se nahajal nekje v sredini zaliva.« Kako so te akustične preizkuse opravili? O tem je pisala Virginia Bortin, ki se ukvarja z arheološkimi temami, svoj prispevek pa je objavila v puertoriškem časniku The San Juan Star.
Bortinova piše, da sta B. Cobbey Crisler, soavtor prej omenjene knjige, in inženir akustike, Mark Myles, opravila preizkuse blizu »Tel Huma, kjer je ležal starodavni Kafarnaum«. Tam se »obala od gladine Genezareškega jezera počasi vzpenja in do sodobne ceste je prostora za dobro nogometno igrišče«. Crisler je zabredel v zaliv in se postavil na skalo, ki je molela iz vode. Potem je napihnil več balonov, vse do enakega obsega, tako da bi bil zvok čimbolj enakomeren, in jih drugega za drugim v odmerjenih časovnih razmikih preluknjal. Myles pa je ves ta čas z elektronskim merilcev zvoka hodil po cesti sem ter tja in meril decibele. Potem je Crisler stopil na obalo in še tam preluknjal nekaj balonov. Kakšen je bil rezultat? Zvok je bil mnogo močnejši, ko je stal na skali v zalivu, kot pa na obali! Zanimivo je tudi to, da se je ta čas, ko je bil Crisler na skali v zalivu, na cesti nad njim ustavilo nekaj avtomobilov s turisti. In Crisler je čisto jasno slišal, ko je nekdo vprašal: »Kaj pa dela tisti človek tamle?« Nekdo drug pa je odgovoril: »Kaj pa vem. Stoji in v rokah drži nekakšne balone.«
Jasno je, da telesa, lasje, obleka, rastlinje in prostor sam zadušijo zvok, če ljudje sedijo ali stojijo v isti višini kot tisti, ki govori. Če pa se razporedijo po pobočju ali po kaki vzpetini, kakršne najdemo blizu Kafarnauma, potem lahko slišijo govornika, ki je pod njimi in nekoliko stran, kajti njegov glas se tako zelo ojača. Seveda pa moramo računati še na tišino in na napeto pozornost takratnih poslušalcev, pa tudi na to, da takrat ni bilo današnjega zvočnega ozadja, ki ga tvorijo reaktivna letala, avtomobili, tovornjaki in vse drugo.
Kaj pa vse druge priložnosti, ob katerih je Jezus po biblijskih poročilih govoril množicam? Crisler in Myles menita, da so Jezus in druge biblijske osebnosti, ki so govorile množicam, nalašč »poiskale odprte prostore, znane po svojih naravnih akustičnih lastnostih, in tam potem govorile množicam«.
Crisler in Myles sta naredila tudi poizkuse, ki naj bi pokazali, »koliko ljudi bi jasno videlo Jezusa v tistih dneh, ko jim je ta govoril«. Izračunala sta, da je v jasnem dnevu brez oblakov »Jezusa, ki je govoril iz čolna, lahko videlo in slišalo kakih 5000 do 7000 ljudi«. Časnikarka Bortinova je zato ugotovila, da vse to »podpira poročila iz evangelijev, ki govorijo o velikih množicah iz vse Palestine, ki so se stekale v Galilejo, da bi videle čudežnega ozdravljevalca, ki jim je govoril v prispodobah. Kraji okoli Kafarnauma, ki s svojo skledasto obliko tvorijo nekakšne naravne amfiteatre, so res najbolj pripravni, da so ga lahko vsi povsem jasno videli«.
Seveda ne moremo kar na slepo trditi, da sta Crisler in Myles odkrila prav tisti kraj na obali, na katerem je stal Jezus, ko je govoril množici. Zanimivo pa je, da je prav na tem kraju veliko bodljikavega grmičja in skal, med katerimi rastejo rumene gorjušnice. Jezus jih je uporabil v svojih prispodobah in tako z njimi obogatil svoje učenje. Najbrž pa je tudi Jezusov ukaz, naj »poslušajo«, v tem kraju z dobro akustiko bil še kako primeren. (Marko 4:3) Na takšnem mestu so poslušalci še posebej dobro razumeli, zakaj je Jezus uporabljal besedo »ušesa« in vse različne rabe glagola »slišati«. Vsi, ki so se znašli takrat v tistem »naravnem amfiteatru«, so Jezusa ne le videli in slišali, ampak so lahko tudi povsem dobro razumeli njegove prispodobe, če so se le ozrli okrog sebe.
[Zemljevid na strani 31]
(Lega besedila – glej publikacijo)
Številke pomenijo:
1. Kafarnaum
2. Genazereška planota
3. Tiberiada
4. Izliv Jordana na jugu
5. Gora Tabor
Galilejsko jezero
Galileja