Upanje v Jehovo pripelje do predanosti in krsta

»Upaj v Jehovo in delaj dobro, pa boš prebival v deželi in užival varnost.« — PSALM 37:3, EI.

1. Kako celo modrijani tega sveta priznavajo, da je neumno zaupati v voditelje človeštva?

V KOGA naj upamo? V voditelje človeštva? Njihova zgodovina nas uči, da je neumno upati v nepopolnega človeka. To priznajo tudi modrijani tega sveta. Tako je revija evropskih poslovnežev Vision zapisala, da je »pri sedanji situaciji najhuje to, da nihče ne najde poti iz nje«. Robert Heilbroner, ki se ukvarja z zgodovino gospodarstva, pa je pripomnil: »Nekaj drugega nas muči. Namreč sum, da ni nikogar za krmilom, da se nihče ne zna spoprijeti s problemi, v katere plujemo.«

2. Kaj lahko rečemo o koristih sodobne znanosti?

² Človek je resda na različnih področjih znanosti naredil velik korak naprej. Ampak ali nam ta korak kaj koristi? Nič. Lewis Mumford je za ta del napisal: »Prepričanje, da tehnološki in znanstveni napredek prinaša s seboj tudi občečloveške koristi . . . danes ne drži več.« Značilen primer za to je kisli dež, ki onesnažuje jezera in reke in ki pomaga uničevati milijone in milijone dreves. Tudi svet, kakršen je zdaj — z novimi in novimi zločini, nasiljem in terorizmom, z zlorabljanjem alkohola in mamil, z boleznimi, ki se prenašajo s spolnimi stiki in z negotovo situacijo — vse to nas še toliko bolj prepričuje, da še zdaleč ni pametno upati v voditelje človeštva.

3. V koga naj upamo po nasvetu Božje besede?

³ Božja beseda nam nadvse pripravno svetuje: »Ne zanašajte se na kneze, na človeka, pri katerem ni rešitve: izdahne, se povrne v zemljo, in propadejo njegovi načrti.« (Psalm 146:3, 4, EI) V koga naj potem upamo, če ne v človeka? Upamo lahko v Stvarnika nebes in zemlje, saj beremo: »Blagoslovljen mož, ki zaupa v Jehovo in je Jehova njegovo upanje.« (Jeremija 17:7, EI)

Zakaj naj upamo v Jehovo

4. Katere so Jehovine osnovne lastnosti in zakaj so dovolj velik razlog, da lahko zaupamo v Jehovo?

⁴ Razlogov za to, da bi smeli upati v Jehovo, je dovolj. Vanj lahko upamo najprej zaradi njegovih osnovnih lastnosti: zaradi ljubezni, modrosti, pravičnosti in moči. Pa tudi zaradi vseh drugih čudovitih lastnosti. Njegova beseda nam zagotavlja, da je vsemogočen, saj je eno njegovih imen tudi »Bog vsemogočni«. (1. Mojzesova 28:3) To je prav gotovo velik razlog, da smemo upati vanj! Jehovi se nihče ne more zares upreti, nihče ga ne more ustaviti. Jehova je tudi vseveden. Konec vidi že na začetku, kajti prihodnost je zanj odprta knjiga; to pa še ni vse: pri njem je tudi vsa modrost in vse znanje, o čemer pričajo njegova veličastna ustvarjalna dela. V njegovem delu ni nobene napake. (Izaija 46:10; Rimljanom 11:33—35) Predvsem pa je Jehova vreden vsega zaupanja, pravičen je in zvest. Nikdar ne laže. (5. Mojzesova 32:4; Titu 1:2; Hebrejcem 6:18) Vrh vsega pa je njegova največja lastnost prav gotovo nesebična ljubezen, zato je zanj z vso pravico rečeno: »Bog je ljubezen.« (1. Janezov 4:8, 16)

5. Kako nam Božja beseda priča, da je Jehova vreden zaupanja?

⁵ Iz tega, kako je Bog Jehova ravnal s človeštvom, pa lahko še naprej dokazujemo, da je zanesljiv, vsemogočen, da je moder, pravičen in poln ljubezni. Mojzes je zagotavljal Izraelcem, da Jehova ‚ohranja svojo besedo in milost vsem, ki ga ljubijo in spolnjujejo njegove zapovedi‘. (5. Mojzesova 7:9) Še prej je Jehova ohranil bogaboječega Noeta in njegove domače, da jih niso zagrnile vode vesoljnega potopa. Rešil je Lota in njegovi hčeri pred ognjem Sodome in Gomore. Potem je Bog popeljal Izraelce iz Egipta in jim dal kanaansko deželo, kar je bil nekoč obljubil Abrahamu. (1. Mojzesova 7:23; 17:8; 19:15—26) In ali mar ni Jehova rešil treh Hebrejcev iz razbeljene peči in Danijela iz levnjaka? (Danijel 3:27; 6:23)

6. Kako tudi sodobni zgledi kažejo, da je vredno upati v Jehovo?

⁶ Tudi danes lahko Jehovine priče potrdijo, da Jehova zasluži vse zaupanje. Adolf Hitler se je na primer širokoustil, da bo iz Nemčije pregnal »leglo« Jehovinih prič. .Namesto tega pa sta izginila Hitler in njegova nacistična stranka, ta ista skupina Jehovinih prič pa se je medtem nekajkrat povečala in šteje danes v tej deželi že več kot 119 000 ljudi. V Stražnem stolpu in Prebudi se pa je natisnjenih na stotine življenjskih zgodb Jehovinih prič, ki vse zgovorno potrjujejo, da je Jehova v resnici Bog, v katerega lahko upamo.

Kako to, da nekateri ne upajo v Jehovo

7. Zakaj je anketiranec v ameriškem katoliškem časopisu izjavil, da ‚stoji nekje ob strani Jehovinih prič‘?

⁷ Ampak kako malo ljudi danes zaupa v Jehovo! Celo tisti, ki so spoznali njegove lastnosti in dela, ne zaupajo vsi vanj. V časopisu U. S. Catholic (januarja 1979) se je pojavil članek, ki je opisoval takšnega človeka: »Ko je anketnik vprašal po veroizpovedi, mu je nekdo odgovoril: ‚Zdi se mi, da sem nekakšen sopotnik Jehovinih prič.‘ Potem ga je prosil, naj to pojasni. Takole je razložil: ‚Verjamem v glavnem v vse, kar verjamejo Jehovine priče — ne maram pa se vezati.‘« V časopisu je bil potem pripisan še tale komentar: »Vdana Jehovina priča pa ne more drugače, kot da je scela predana stvari.«

8. Katere stvari so najprej potrebne, če človek želi služiti Jehovi?

⁸ Kako to, da se nekateri ne marajo predati, vezati? Zato, ker nimajo pravega stališča v svojem srcu. Človek mora biti »odločen za večno življenje«. (Apostolska dela 13:48) Jezus je že v svoji priliki o sejalcu povedal, da sadove prinašajo tisti, ki sprejmejo besedo resnice v ‚dobra in plemenita srca‘. (Luka 8:15) Da, resnica neiskrenim ljudem ne diši. Osnovna zahteva ali podlaga za resnico je pošteno srce. Tudi ošabnim ljudem ne diši resnica iz Božje besede. Potrebno je torej biti ponižen. (Jakob 4:6) Resnica pa poleg tega tudi ne privlači samovšečnih in samopravičnih ljudi. Radi pa se je oklenejo vsi tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, ki so lačni in žejni pravičnosti, ki zdihujejo in tožijo nad gnusobami, kakršne se danes godijo v svetu. (Matej 5:3, 6; Ezekijel 9:4)

Upanje v Jehovo pripelje do predanosti

9., 10. a) Kaj je potrebno, preden človek lahko zaupa v Jehovo, in kako se na to odzivajo ljudje ‚dobrih in plemenitih‘ src? b) V koga ti ljudje verujejo?

⁹ Človek seveda upa v Jehovo, če ga pozna. Toda »kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca?« (Rimljanom 10: 14, JP) Ko Jehovini služabniki oznanjujejo, se jim odzivajo ljudje ‚dobrih in plemenitih‘ src, kot se je to zgodilo na primer v antični Tesaloniki. Pavel je takole pisal o njih: »Božje oznanilo, ki ste ga prejeli od nas, ste sprejeli ne kot človeško besedo, ampak, kar dejansko je, kot Božjo besedo, ki tudi deluje v vas, kateri verujete.« (1. Tesaloničanom 2:13, JP)

¹⁰ Takšni dobrosrčni ljudje potem slišijo za Jehovo in verujejo vanj. To je nadvse pomembno, kajti »brez vere ne moremo biti Bogu všeč. Kdor hoče priti k Bogu, mora verovati, da je in da poplača tiste, ki ga iščejo.« (Hebrejcem 11:6, JP) Enako pomembna je tudi vera v Božjega sina. »V nikomer drugem ni odrešenja, zakaj pod nebom nam ni dano drugo ime, po katerem bi se lahko ljudje rešili.« Da, nobeno drugo ime, razen Jezus Kristus. (Apostolska dela 4:12, JP)

11. Kateri Petrov nasvet bo upošteval človek, ki upa v Jehovo?

¹¹ Kdor zaupa v Božjo besedo, v Jehovo in v Njegovega Sina Jezusa Kristusa, bo z veseljem upošteval nasvet, ki ga je apostol Peter zapisal za Jude svojih dni: »Skesajte se torej in spreobrnite se, da se vam izbrišejo grehi.« (Apostolska dela 3:19, JP) Ko človek tako spoznava Jehovo in njegove zahteve, spoznava tudi to, da Bog želi od njega, da bi postal sledilec Jezusa Kristusa. Peter je to takole opisal: »Za to ste bili poklicani, ker je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da hodite po sledovih njegovih.« (1. Petrova 2:21) Jezus je naravnost povedal, kaj je treba narediti: »Če kdo hoče priti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj mučilni kol ter hodi za menoj.« (Matej 16:24, NS) To pomeni, da se je treba predati Bogu Jehovi, spolnjevati njegovo voljo in hoditi po stopinjah Jezusa Kristusa.

Predanost ni samo še ena obveza

12. Kako krščanstvo često uporablja besedo »obveza«?

¹² Krščanstvo veliko uporablja besedo »obveza«, ko govori o tem, kako naj človek postane kristjan. Tako vemo, da evangeličani v Ameriki »poudarjajo osebno obvezo do Jezusa«. Neki rimskokatoliški duhovnik govori o »katoliški verski obvezi«. Neki drug katoliški duhovnik pa je svojo vpletenost v politiko branil takole: »Če se ukvarjam s politiko, je to samo nekoliko razširjena (duhovniška) obveza.« V reklamah pa poslovneži razglašajo »obveznost do kupcev«. Človek ima potemtakem lahko naenkrat veliko najrazličnejših obvez: poslovne obveze, družbene obveze, politične obveze in verske obveze.

13. Kaj vse pomeni predanost Jehovi?

¹³ Toda predanost Jehovi ni samo še ena obveza. Obveza je pač samo tisto, »kar se po določenih normah, predpisih mora storiti, opraviti«. Predati se pa v resnici pomeni ‚popolnoma se posvetiti služenju ali čaščenju božanskega bitja ali opravljanju svete službe‘. Marsikdo se raje odloči za kakšno obvezo kot pa za predanost. Predvsem zaradi tega je danes vera nekaj podobnega kot glasbena spremljava. Prijetno jo je poslušati, v resnici pa nima prav nič opraviti s tistim, kar človek v resnici dela ali hoče narediti.

14. Zakaj Jehova ni zadovoljen samo z obvezo?

¹⁴ Kdor se preda Bogu, mu je v življenju spolnjevanje Božje volje najpomembnejše. Takšen mora najprej spolniti prvo in največjo zapoved, ki jo je povzel tudi Jezus, ko je rekel: »Ljubi torej Jehovo, svojega Boga, iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše in z vso svojo močjo.« Jezus je poudaril izključnost Božje službe, ko je rekel: »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema. Ali bo enega sovražil in drugega ljubil; ali se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in Bogastvu.« (Marko 12:30, JP; Matej 6:24, NS) Samo z obvezo potemtakem Jehova ni zadovoljen.

Čemú potopitev pod vodo

15. Kako je Jezus sam dal zgled za javno ponazoritev predanosti Bogu?

¹⁵ Čemú je potem svojo predanost Bogu treba pokazati še s krstom? Če človek hoče postati Jehovina priča, nima druge možnosti. Prav tako nima druge možnosti, če hoče biti znan kot kristjan, kot sledilec Jezusa Kristusa. Zgled za to je dal Jezus, Jehovina »zvesta priča«, kajti Jezus se je krstil v Jordanu. Ker je Janez Krstnik takrat krščeval skesane grešnike, nikakor ni mogel razumeti, zakaj se hoče krstiti tudi Jezus. Toda Jezus mu je rekel: »Pusti sedaj, kajti tako se nama spodobi, izpolniti vso pravičnost.« (Razodetje 1:5; Matej 3:13—17) Ko se je Božji sin na tak način daroval Jehovi, je v javnosti pokazal svojo vero, nam pa je dal zgled, kaj naj naredimo, če hočemo spolnjevati Božjo voljo.

16. Kaj je Jezus zapovedal svojim učencem zaradi krsta, in kaj kaže, da so učenci ubogali, kar jim je zapovedal?

¹⁶ Jezus pa je naredil še nekaj. Preden se je vrnil k svojemu Očetu v nebesih, je svojim učencem naročil: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha, učeč jih naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal!« (Matej 28:19, 20) Poročila iz knjige o apostolskih delih kažejo, da so učenci vneto spolnjevali to zapoved. (Apostolska dela 2:40, 41; 8:12; 9:17, 18; 19:5)

17. Zakaj poškropitev z vodo ni pravi krst?

¹⁷ Kako pa so krščevali? Ali so učence samo poškropili z vodo, kot je danes v navadi pri večini krščanskih cerkva? Še zdaleč ne! Ko je bil Jezus krščen, je »stopil iz vode«. To seveda pomeni, da je bil potopljen pod vodo. (Marko 1:9, 10) Krst navsezadnje tudi ne more biti nič drugega, kajti grška beseda, ki jo prevajamo s »krstiti se« pomeni »potopiti se«. (Apostolska dela 8:36— 39)

18. Zakaj je prav potopitev pod vodo najboljša ponazoritev predanosti Bogu?

¹⁸ Takšen krst pa je tudi najboljša možna ponazoritev predanosti. Ko se človek potopi pod vodo, s tem najbolje ponazori, da je umrl za svoje prejšnje življenje. Ko se dvigne iz vode, pa je, kot bi bil obujen v novo življenje. Kot ženinu in nevesti poročna ceremonija utrjuje občutek medsebojne pripadnosti, tako tudi potopitev pod vodo pred pričami najbrž tistemu, ki se krsti, za vedno ostane v spominu. In zagotovo tudi je tako: s krstom bi se morala človekova predanost Jehovi neizbrisno zapisati v misel in spomin kot najpomembnejši dogodek v življenju. Ponazarja pa preobrat, ko človek neha služiti samemu sebi in prične služiti Jehovi.

19. Zakaj naj bi se še krstili?

¹⁹ Nikar ne pozabimo, da je prav krst v vodi prvi pogoj za čisto vest pred Jehovo. To jasno potrjuje nevedek iz 1. Petrovega pisma 3:21, kjer piše: »Ta voda pa je podoba krsta, ki zdaj odrešuje vas. Ne odstranjuje madežev s telesa, ampak zaradi vstajenja Jezusa Kristusa prosi Boga za dobro vest.« (JP)

Koliko naj bo človek star, ko se krsti

20. Zakaj dojenčki niso primerni za krst?

²⁰ Iz Jezusovih besed v Mateju 28:19, 20 vidimo, da mora človek najprej postati njegov učenec, šele potem naj se krsti. Temu svetopisemskemu merilu za krst nikakor ne more ustrezati dojenček ali zelo majhen otrok. Dojenček ali prav majhen otrok še ne more verovati v Božjo besedo, v Boga Stvarnika in v njegovega sina Jezusa Kristusa. Mali otrok ne razume, da je Božji sveti duh v resnici Jehovina dejavna sila; ne more se pokesati za svoje grehe in ne more slovesno priseči, da bo opravljal Božjo voljo.

21. Ali je prav, da se krstijo še čisto mladi ljudje?

²¹ Kaže pa, da so ponekod Jehovine priče zašle v drugo skrajnost. Mnogi krščanski starši čakajo, da so njihovi otroci že v kasnih najstniških letih, in šele potem načnejo vprašanje krsta. Spet in spet lahko slišimo, kako se mladi sami od sebe povsem odgovorno odločajo za predanost Bogu. Na primer, še ne desetleten sin nekega starešine se je želel krstiti. In tako je oče povabil še tri starešine, da so skupaj s sinom pregledali vprašanja, namenjena za vse, ki se nameravajo krstiti.a Zaključili so, da je fant, čeprav še zelo mlad, povsem sposoben, da postane krščen služabnik Boga Jehove. No, na Bahamih je v šolo za pionirje hodila tudi že krščena desetletna deklica, hči dveh polnočasnih pionirjev!

22. Kaj lahko starši pričakujejo od svojih otrok, če skušajo v njih vzgojiti krščansko osebnost?

²² Nekateri starši pa, kot vse kaže, zamudijo primeren čas. Koliko v resnici gradijo z ‚ognjevarnim materialom‘, ko vzgajajo krščansko osebnost v svojih otrocih? (1. Korinčanom 3:10—15) Pri tem je najpomembnejše, da imajo najprej starši sami čisto čaščenje Jehove na prvem mestu v življenju. Starši se morajo poleg tega ravnati tudi po dobrem nasvetu iz 5. Mojzesove knjige 6:6, 7 in iz Pisma Efežanom 6:4. Če bodo delali tako, bodo morali otroke zadrževati, da se jim ne bodo krstili prezgodaj, namesto da bi jih morali kasneje šele poučevati o vseh stvareh.

23. Kaj je po predanosti in krstu še potrebno?

²³ Ko je človek enkrat pokazal svoje upanje v Jehovo s predanostjo in krstom v vodi, mora to upanje dokazovati še naprej. Naslednji članek »Polni zaupanja služiti kot Jehovini sodelavci« nam bo povedal, kaj je za ta del treba delati.

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril?

◻ Kako dejstva kažejo, da je neumno upati v ljudi?

◻ Zakaj Jehovine lastnosti in njegova dejanja predstavljajo dovolj velik razlog, da lahko zaupamo vanj?

◻ Zakaj upanje v Jehovo zahteva predanost in ne le obvezo?

◻ Kako lahko starši vsadijo v svoje otroke željo po krstu že v ranih letih?

[Slika na strani 18]

Upamo lahko v Jehovo, našega velikega odrešitelja