Ali je poštenost že iz mode?
ALI je poštenost kot način življenja v sodobnem svetu že iz mode, ali smo jo opustili, češ da ni več praktična in da nima več prave vrednosti? Kaže že tako. Oglejmo si samo nekaj primerov, kako široko je nepoštenost razširjena, v kakšnih oblikah se pojavlja, na katera področja je že prodrla in koliko nas že stane.
V zadnjih letih stane utaja davkov zahodne Nemce 10 milijard ameriških dolarjev na leto, vsakega Šveda pa kar 720 ameriških dolarjev. Če bi torej živeli v kateri od teh dveh dežel, bi pri davkih plačevali tudi nepoštenost. Zaradi goljufanja pri davkih na dohodek je ameriška vlada vsako leto prikrajšana za kakih 100 milijard dolarjev državnega dohodka. Kakšna pomoč bi bila to pri zmanjševanju deficita v državnem proračunu! Ameriška vlada pa izgubi vsako leto nadaljnjih 10 milijard dolarjev zaradi nezakonitih poslov. Za 4 milijarde dolarjev ljudje nakradejo po trgovinah in s tem dvigujejo cene. Vsako leto pa stane Američane kako milijardo dolarjev tudi goljufanje pri medkrajevnih telefonskih pogovorih, ki jih ljudje prijavljajo na izmišljene telefonske številke.
V Kanadi »tatovi časa«, tisti namreč, ki po nepotrebnem zapravljajo svoj delovni čas, stanejo delodajalce 15 milijard kanadskih dolarjev na leto ali »trikrat več, kot naredijo izgub dolgoprsti delavci, utaja davkov, poneverbe pri zavarovanju, vandalizem, vseh vrst maščevanja, požigi in druge oblike nezakonitosti pri delu«. V ZDA pa po nekih izračunih iz 1986. leta vsako leto zaradi nediscipline na delovnem mestu izgubijo 170 milijard dolarjev.
Uspešne multimilijonarske firme na veliko kradejo svojo vlado. Kako? Tako da ji prodajajo svoje artikle po pretirano visokih cenah: 12 centov vredne izvijače po 9609 dolarjev, 67 centov vredne transistorje po 814 dolarjev, 17 centov vredne plastične kapice za noge stolov po 1118 dolarjev. »To so težke milijarde dolarjev« izgube za vlado, pravi neki ameriški senator.
K vsemu pa moramo pridati še slabe zglede uglednih ljudi, s katerimi se samo spodbuja nepoštenje. Morda si že sam ugotovil, da ponekod državni voditelji lažejo, napačno predstavljajo dejstva, jih prikrivajo in se izmikajo odgovornosti – včasih svoje politične nasprotnike celo umorijo in potem prikažejo vse skupaj tako, kot da jih je spravil s sveta nekdo drug.
Ali je torej poštenost že iz mode? Ali ni več najboljša? Ali je poštenost tako dobra samo zato, ker nam Božja beseda nalaga, naj bomo pošteni? Če hočeš dobiti odgovore na ta vprašanja, si oglej naslednji članek.