Angeli - nekoč in danes

»Naslikani so na okraskih, ki jih obesimo na božično drevo ali na božičnih voščilnicah – zlate lutke lepih obrazov, ki igrajo na harfe ali cerkvene orglje ali pa imajo svečo v rokah. Imajo tršate peruti, podobno kot majhne ptice. Z eno besedo – srčkani so.« – The Sunday Denver Post.

»ANGELE se na teoloških šolah v glavnem zanemarja, omalovažuje pri verouku, v popisu tem Narodnega katehetskega vodnika, učbenika katoliškega verskega izobraževanja v Ameriki, pa sploh niso omenjeni.«

Tako pravi Charles W. Bell, izdajatelj verske literature. Opazil je, da se nekateri teologi, posebno v glavnih protestantskih cerkvah, počutijo »nelagodno in negotovo glede angelov«. Nova katoliška enciklopedija [New Catholic Encyclopedia] pripomni, da nekateri sodobni misleci pravijo, da bi »morali odkloniti vsako verovanje v obstoj angelov«.

Vendar ni bilo vedno tako. Na primer, v 13. stoletju so učenjaki, ki so preučevali angeologijo, vejo teologije, ki se ukvarja z angeli, dejali, da so jih zanimale misli o »naravi, inteligenci in volji« angelov. Ljudje že več stoletij celo molijo k »angelom varuhom«. Toda, kot smo zgoraj omenili, so se od tedaj gledišča spremenila.

Po Novi katoliški enciklopediji »se angeli v sodobnem mišljenju ... bolj in bolj odganjajo v legende, pravljice in otroško domišljijo«. Res so od srede 19. stoletja v mislih mnogih ljudi angeli manj povezani z religijo in bolj s posvetnimi romantičnimi predstavami. Danes še več ljudi nanje gleda kot na plod domišljije; takšni ljudje zanikajo obstoj angelov.

Angeli v nekaterih religijah

Vendar imajo angeli v nekaterih religijah še vedno svoj prostor. Na primer, rimskokatoliška cerkev »spodbuja zveste, da ljubijo, spoštujejo in kličejo angele«. V resnici je katolicizem tri bitja, ki jih smatrajo za angele – Mihaela, Gabrijela in Rafaela – poveličal v svetnike. Rafael se pojavlja samo v apokrifnih knjigah in ne v biblijskem kanonu.

V vzhodnih pravoslavnih cerkvah imajo angeli pomembno vlogo v litanijah, tj., vrsti molitve, pri kateri se zaklinja in moleduje, zbrani verniki pa odgovarjajo. Angeli imajo svoje mesto tudi v islamu, ena izmed značilnosti vere v muslimanski teologiji je tudi verovanje v angele.

Vendar pa ni dvoma o tem, da se danes vse manj veruje v obstoj angelov.

Ali verjameš v angele?

O verovanju v angele pravi Nova katoliška enciklopedija: »Postopoma ... se je po dolgem razvoju in prečiščevanju ... s pomočjo teoretične obdelave zamisli, ki jih vsebuje Sveto pismo, razvila angeologija, ki je z različnimi stopnjami gotovosti postala doktrina Cerkve.« [Podčrtano od nas.] Kako trdno bi vi verovali v angele, če bi vedeli, da vaša vera temelji na »teoretični obdelavi« predstav ali zamisli?

Zanimivo je, da je o tej zadevi celo znotraj katoliške cerkve več mnenj. O tem, kdaj so bili ustvarjeni angeli, Enciclopedia de la Religion Catolica piše: »Po mnenju grških očetov so bili angeli ustvarjeni pred vidnim svetom, latinski očetje pa na splošno menijo, da so bili ustvarjeni po tem. Kakorkoli že, največ pristašev ima mnenje, da so bili ustvarjeni istočasno kot svet.« Takšna negotovost ustvarja zmešnjavo v mislih ljudi in prispeva k sodobni težnji neverovanja.

Judovski filozof Filo trdi, da so angeli bili zgolj »dokaz in moč vesolja«. V teku let so teologi nesmiselno razpravljali o naravi in značilnostih angelov, na primer o tako neresnem vprašanju, kot je: koliko angelov bi lahko stalo na konici igle? Ali je zato kaj čudnega, če so se danes mnogi ljudje odločili, da ne bodo verovali v angele?

Zakaj ne bi, glede na vse te nasprotne zamisli, preiskali, kaj nam sama Biblija pove o angelih? To nam bo pomagalo dobiti točne odgovore na vprašanja, kot so: Ali angeli v resnici obstojajo? Če da, ali se vmešavajo v človeške zadeve? In kar je še pomembnejše – ali lahko angeli vplivajo na vaše življenje?