Vrhunci Biblije Visoka pesem 1:1—8:14
Prava ljubezen je zmagoslavna
Je ljubezen, ki nikoli ne izneveri. Stalna je, vztrajna in uspešna. Takšna trdna ljubezen veže Jezusa Kristusa in njegovo »nevesto« ali duhovno rojeno skupščino. (Razodetje 21:2, 9; Efežanom 5:21—33) In kako čudovito je ta ljubezen prikazana v Visoki pesmi!
Ta »pesem pesmi« (1:1), ki jo je pred kakšnimi 3000 leti spisal modri kralj Salomon, pripoveduje o ljubezni med pastirjem in podeželskim dekletom iz vasi z imenom Sunem (Sulem). Z vsem svojim bogastvom in sijajem kralju ni uspelo pridobiti Sulamitino ljubezen, bila je namreč vdana svojemu ljubljenemu pastirju.
Kadar to poetično knjigo samski in poročeni Jehovini služabniki berejo z dolžno pozornostjo in cenjenjem, jim nudi dovolj snovi za razmišljanje o čistosti, nežnosti, vdanosti in trajni ljubezni, ki bi morala biti označba krščanskega zakona. Res nam lahko prav vsem koristi ta pesem o zmagi prave ljubezni.
Sulamit v Salomonovem taboru
Prosimo, preberi Visoko pesem 1:1—14. V kraljevih šotorih Sulamit govori, kot da je njen ljubljeni pastir ob njej. Salomon hvali njeno lepoto in obljublja, da jo bo okrasil z zlatimi in srebrnimi obeski. Toda dekle nasprotuje njegovemu dvorjenju in mu da vedeti, da resnično ljubi le pastirja.
◆ 1:2, 3 — Zakaj so te primerjave z vinom in oljem primerne?
Vino razveseljuje srce in krepi žalostno dušo. (Psalm 104:15; Pregovori 31:6) Zaradi njegovega blažilnega svojstva so imeli navado spoštovane goste maziliti z oljem. (Psalm 23:5; Luka 7:38) Potrta Sulamit se je ohrabrila in potolažila, ko se je spomnila pastirjeve »ljubezni« oziroma »njegovih izrazov naklonjenosti« /NS/ in njegovega »imena.« Podobno je tudi ostanek Kristusovih maziljenih sledilcev ohrabren z razmišljanjem o ljubezni in zagotovilih svojega pastirja Jezusa Kristusa, čeprav so še v svetu in ločeni od njega.
Pouk za nas: Salomon bi obsul Sulamit z »zlatimi obročki« in »srebrnimi verižicami,« toda ona se je uprla tem materialnim skušnjavam in potrdila svojo neusahljivo ljubezen do pastirja. (1:11—14) Njeno stališče lahko okrepi odločnost razreda »neveste,« da zavrnejo zapeljivo pridobitništvo tega sveta in ostanejo zvesti svojemu nebeškemu Ženinu. Če imamo zemeljsko upanje in se nameravamo poročiti, naj bi nas zgled tega dekleta spodbudil, naj na prvo mesto postavimo duhovne, ne pa gmotne interese.
Vzajemno hrepenenje
Beri 1:15—3:5. Pastir je prišel v kraljevi tabor in izjavil svojo ljubezen skromni Sulamit, ki ga je bolj cenila kot vse druge. Ko sta bila ločena, se je dekle spominjala radostnih časov s svojim ljubljenim in ga prosila naj pohiti k njej. Ponoči je hrepenela po njem.
◆ 2:1—3 — Kaj je mišljeno s temi izrazi?
Sulamit je samo sebe imenovala »roža saronska,« ker je bila ponižna, skromna mladenka, imela se je za eno izmed navadnih cvetlic. Pastir pa je spoznal, da je kakor »lilija med trnjem«, ker je bila brhka, sposobna in zvesta Jehovi. Za dekle je pastir bil »kakor jablan med drevjem v gozdu,« ker je bil duhovno naravnan mladenič, bil je enako predan Bogu in je imel zaželjene lastnosti in sposobnosti. Neporočeni kristjan, ki išče življenjskega sopotnika bi ga moral poiskati med zvestimi soverniki, ki imajo podobne lastnosti kot Sulamit ali njen ljubljeni pastir.
◆ 3:5 — Zakaj je bila ta prisega povezana s temi živalmi?
Gazele in košute so nežne, dražestne in ljubke živali, so pa tudi okretne in urnih nog. Zato je mladenka s prisego zavezala »hčere jeruzalemske« pri vsem, kar je dražestnega in čudovitega. S temi stvarjenji je zaprisegla te ženske, da ne bi poskušale v njej zbuditi ljubezni do kogarkoli dragega, razen do njenega ljubljenega pastirja.
Pouk za nas: Dekle je »hčere jeruzalemske« ali dvorjanke, ki so čakale na kralja, navedlo k prisegi, da ‘ne predramijo ljubezni v njej, dokler ji je drago.’ (2:7; 3:5) To pokaže, da ni mogoče čutiti romantične ljubezni do kogarkoli. Dekletu se Salomon ni zdel privlačen. Kako modro je za neporočenega kristjana, ki se namerava poročiti, da izbere le zaželenega in zvestega častilca Jehove, ki ga lahko resnično ljubi. (1 Korinčanom 7:39)
Dekle v Jeruzalemu
Beri 3:6—6:3. Salomon se je z vsem sijajem vrnil nazaj v Jeruzalem. Tam je pastir prišel v stik z dekletom in ji z izrazi naklonjenosti vlil novih moči. V sanjah se prepozno odzove na trkanje svojega ljubega in ko ga obupano išče, nočni čuvaj z njo grdo ravna. »Hčere jeruzalemske« so jo vprašale, kaj je tako izrednega na njenem dragem in ona jim ga je navdušeno opisala.
◆ 5:12 — Zakaj so bile pastirjeve oči podobne ‘golobici, umiti z mlekom’?
Pred tem so Sulamitine oči primerjane z golobičinimi, ker so mile, blage. (1:15; 4:1) Zato je pastir dekle imenoval ‘moja golobica.’ (5:2) Tukaj pa je zaljubljena mladenka primerjala pastirjeve oči s sivomodro golobico, ki se kopa v mleku. (5:8, 12) Verjetno se ta prispodoba nanaša na pastirjevo temno šarenico, ki jo obkroža bleščeča belina (njegovih oči).
Pouk za nas: Sulamit je bila kakor »zaklenjen vrt« (4:12) Vrt v starem Izraelu je bil pogosto pravcat parku podoben raj z izvirom vode in razno zelenjavo, cvetlicami in drevesi. Običajno je bil ograjen z živo mejo ali obzidjem in je bilo vanj moč vstopiti samo skozi zaklenjena vrata. (Izaija 5:5) Za pastirja sta Sulamitina moralna čistost in ljubkost bili podobni vrtu redke lepote, odličnih sadežev, čudovitih vonjav in razvedrilnih prijetnosti. Njena naklonjenost ni bila namenjena komurkoli, bila je neomadeževana in kot »vrt zaklenjen« za nedobrodošle vsiljivce in odprt le za zakonitega lastnika. Sulamitina moralna poštenost in lojalnost je tako dober zgled še neporočenim kristjankam danes.
»Plamen Jehovin«
Beri 6:4—8:14. Salomon je hvalil dekletovo lepoto, vendar ga je ona zavrnila in dejala, da je predana svojemu pastirju. Salomon ji je dovolil oditi domov, ko je videl, da ne more pridobiti njene ljubezni. Skupaj s svojim »dragim« se je vrnila v Sunem kot zrela ženska dokazane stanovitnosti. Ljubezen med njo in pastirjem je bila močna kot smrt, in njen žar je bil kot »plamen Jehovin.«
◆ 6:4 — Kaj je bilo »milovidno« mesto?
Ta izraz se lahko prevede s »Tirza« in pomeni »prijetnost, slastnost.« Tirza je bilo mesto, na glasu po lepoti, ki je postalo prvo glavno mesto severnega kraljestva, Izraela. (1. Kraljev 14:17; 16:5, 6, 8, 15)
◆ 7:4 — Kako je bil dekletov vrat podoben »stolpu iz slonove kosti«?
Očitno je njen vrat bil gladek kot slonovina in vitek kot stolp. Pred tem je njen vrat primerjan z »Davidovim stolpom,« verjetno je bil to stolp kraljeve hiše ob vzhodnem obzidju Jeruzalema. Na njem je ‘viselo tisoč ščitov junakov,’ kar daje vedeti, da je Sulamit okrog vratu nosila verižice z okraski ali dragulji. (4:4; Nehemija 3:25—27)
◆ 8:6, 7 — Kako je ljubezen »močna kot smrt«?
Smrt je nepopustljivo terjala življenja grešnih ljudi in prava ljubezen je enako močna. V svoji vztrajnosti ali izključni predanosti je takšna ljubezen tako neizprosna kot šeol (grob), ki zahteva trupla umrlih. Ker je Jehova vsadil ljubezen v ljudi, ta lastnost izvira od njega in je prikladno imenovana »plamen Jehovin.« Niti bogati kralj Salomon ni mogel kupiti takšne ljubezni.
Pouk za nas: Sulamitino srečanje s kraljem Salomonom je bilo preskušnja, ki jo je uspešno opravila. V ljubezni in kreposti ni bila nestanovitna, podobna vratom, ki jih je lahko sneti in jih je potrebno podpreti z zapornico iz cedrovine, da jih ne bi mogel odpreti kakšen vsiljivec ali pokvarjenec. Ne, dekle je slavilo zmago nad dvorjenjem kralja, stalo je kot zid nasproti gmotnim privlačnostim tega sveta. Kristjanke lahko danes z zaupanjem v Boga in s tem, da se spomnijo Sulamitinega odličnega zgleda, podobno dokažejo, da se kot posameznice čvrsto drže krepostnih načel na slavo Jehovi. (8:8—10)
Seveda ta »pesem pesmi,« katere tema je ljubezen, povečuje naše cenjenje do te vezi med Jezusom in tistimi, ki so izbrani za njegovo nebeško »nevesto.« Toda vsem mladeničem in mladenkam pa tudi možem in ženam, ki smo predani Jehovi bo samo koristilo, če bomo posnemali Sulamitino in pastirjevo neoporečnost in to kljub preskušnjam in skušnjavam. In ta odličen del Božje besede bi nas naj vse spodbudil, da vedno ostanemo lojalni Jehovi, izvoru zmagoslavne ljubezni.