Kako uporabna je sodobna religija?

»NA poti v spalnico sem Biblijo vrgel v delovno sobo. Mislil sem, da je ne bom nikoli več pobral ali obiskal kakšno cerkev. Že šest let sem iskal, pa še vedno nisem našel nobene pomoči.«

Šestindvajsetletni računalniški operater Robert, je doživljal določene nadloge in bal se je, da bo njegovega življenja konec. Religija mu ni izgledala uporabna. »Z njo sem razčistil,« je dejal.

Religija je mnogo ljudi, tako kot Roberta, razočarala. Kako pa je s tabo? Ali meniš, da je religija ljudem ponudila praktično pomoč in vodstvo, da bi postali boljši sodelavci, sosedje, soprogi, žene, starši ali otroci? Ali je religija bila sila, ki je med ljudmi delovala za mir in enotnost? Jim je pomagala spoznati smisel življenja? Ali je ljudem dala pravo upanje za bodočnost?

Premalo praktičnega vodstva

V tem zapletenem svetu ljudje potrebujejo pametno in jasno vodstvo. Lahko kaj takega pričakujejo od svojih duhovnih voditeljev? Neka ženska je v pismu pojasnila novinarju neke revije:

»Vse, kar smo kdaj slišali v naši cerkvi in še vedno poslušamo, je le ljubezen, ljubezen, ljubezen... Kaj se je zgodilo s tistimi ‚Ne‘ – ‚Ne ubij. Ne kradi‘, in z vsem ostalim? Pogosto nas je treba spomniti na to, da nečesa ne smemo... Toda besede ‚greh‘ sploh več ne slišimo. Izgleda, kot da so jo zavrgli kot umazano besedo s štirimi črkami.«

Očitno nekateri mislijo, da so njihovi verski svetovalci postali preveč površni, preveč popustljivi. Takšno duhovno vodstvo je slabo. Podobni so zdravnikom, ki prekrijejo pacientove probleme in mu predpišejo slaba zdravila. Kakšni so razlogi za takšno polomijo?

Poklic v krizi

Nekdo, ki ga pestijo njegovi problemi, ne bo zmožen dolgo in veliko pomagati drugim. Sredstva obveščanja poročajo, da je vedno večje število duhovnikov močno obremenjenih z njihovimi poklicnimi in osebnimi problemi. Navajamo nekaj primerov:

»Čeprav so stres in obremenitve danes običajna stvar v mnogih poklicih, pa niso nikjer bolj izraženi kot med judovsko duhovščino,« piše klinična psihologinja dr, Leslie R. Freedman po štiriletni univerzitetni raziskavi o judovski duhovščini.

»Ali bi rad, če bi imel sina, da postane duhovnik? Na žalost moram odgovoriti z ne,« trdi duhovnik William Wels, ko poroča o problemih duhovnikov. Zakaj ne? Pravi, da mladih ne more spodbujati h poklicu, ki je tako okužen s »spori, nemirom in negotovostmi, kot je danes rimsko katoliško duhovništvo«.

Tudi duhovniki v švedski luteranski cerkvi, ki jo podpira država, imajo težave. V švedskem dnevniku piše: »Duhovniki imajo psihološke probleme, ki v resnih primerih vodijo k samomoru... Duhovniški poklic je v krizi.«

Odbijajoča neenotnost

V tistih deželah, kjer so verski voditelji vpleteni v utrudljive in ločevalne vojne, jih to odvrača od tega, da bi ustrezno pozornost posvetili duhovnim potrebam ljudi. Soodgovorni so tudi za izgubo delovne sile in denarja, ki bi se lahko uporabil za gmotno blaginjo ljudi.

Po vsem svetu zato najdemo ljudi, ki nič več ne zaupajo v religijo, postali so ravnodušni. Iz držav kot so Švedska, Finska, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Kanada in ZDA, poročajo, da še pada število članov cerkva in da jih vedno manj obiskuje cerkve.

Ali tudi ti, kot Robert, spadaš med tiste, ki so z vero razčistili? Pa vendar, ali morda ne obstoja religija, ki se je mnogim dokazala kot praktična, uporabna? Naslednji članek bo govoril o tem.