Oznanjevalci Kraljestva poročajo:

Nepozaben dan na Novi Zelandiji

OBISK pri vas nas je zelo navdušil, tega ne bomo nikoli pozabili.«

»Še nikoli nisem v nobeni teokratični družbi doživel kaj podobnega.«

»Izgleda, kot da smo en dan preživeli v novem sestavu stvari.«

To je le nekaj pripomb delegatov, ki so bili 29. novembra 1986 povabljeni na posvetitev zgradb podružnice Skupnosti Stražnega stolpa na Novi Zelandiji. Kaj je ganilo te ljudi? Resnično nepozaben, spomina vreden dan. Naj vam navedemo nekaj razlogov za to.

Prvič, prelepe zgradbe, ki so bile predane svojemu namenu, so dan naredile nepozaben. John E. Barr, član Vodilnega telesa Jehovinih prič, je novo zgrajeno Kraljevsko dvorano in z njo povezane zgradbe podružnice opisal kot »okusne, elegantne, očarljive... Iz dokončanega dela se vidi, da so še posebej pazili na podrobnosti, lepoto. Vse se lepo ujema.«

Krščanska bratovščina

Nato je bilo nepozabno — videti skupaj vse starejše priče, ki Jehovi služijo mnogo, mnogo let. Ti so dejansko bili v večini od 658 povabljenih gostov. Ko so se srečali s starimi prijatelji, mnoge med njimi niso videli cela desetletja, so čutili podobno kot Pavel, ko se je po dolgem potovanju srečal z brati iz Rima: »Ko jih je Pavel zagledal, se je zahvalil Bogu in zrasel mu je pogum.« (Apostolska dela 28:15, JP) Srečati se s takšnimi zgledi lojalne vztrajnosti — nekateri so prišli kljub slabemu zdravju — je pomenilo spodbudo in navdalo nas je s hvaležnostjo.

Dan je bil nepozaben tudi zaradi prisrčnosti mednarodnega bratstva. Jehovine priče pripadajo bratovščini, ki jo najdemo povsod po svetu in to so dokazali gostje, ki so prišli iz daljne Avstralije, ZDA, Kanade, Velike Britanije in Tajvana, pa tudi z Papue-Nove Gvineje, Samoe in drugih otokov Južnega Pacifika. Prispeli so telegrami mnogih, ki niso mogli biti osebno prisotni, pozdrave je poslalo tudi Vodilno telo, člani betelske družine iz Brooklyna in 82. razred misijonarske šole Gilead. Zanimanje tolikih bratov iz mnogih dežel za posvetitev podružnice na Novi Zelandiji je resnično okrepilo vero.

Temelj so položile zveste priče

Prav tako nepozabno in navdušujoče se je bilo spomniti na dolgo zgodovino oznanjevanja na Novi Zelandiji, ki je vodila do gradnje teh podružničnih zgradb. (Primerjaj Hebrejcem 10:32.) Neki govornik je dejal: »Še bolj pomembni od fizičnega temelja teh lepih betelskih zgradb, so simbolični temelji, ki so jih položili lojalni, požrtvovalni bratje in sestre na samem začetku tega stoletja.«

Temu je sledil pogovor z 11 zvestimi brati in sestrami, ki so do tedaj skupaj predano služili že 680 let. Pripovedovali so o enem izmed prvih kongresov na Novi Zelandiji v letu 1913. Spomnili so se, kako težko je bilo pioniranje na južnem otoku v 1930-tih letih, težav v letih Druge svetovne vojne, ko je organizacija bila prepovedana, osnovanja podružnice na Novi Zelandiji leta 1947, prihoda prvih misijonarjev šole Gilead in gradnje prve Kraljevske dvorane v letu 1950. Splošno mnenje vseh, ki so sodelovali v tem pogovoru, je bilo: »Zelo hvaležni smo, da smo tukaj in vidimo dokaze porasta, o katerem si v prejšnjih časih nismo upali niti sanjati!«

Jehovin blagoslov

Glavna stvar, ki je ta dan naredila nepozaben, je verjetno bila zavest, da je Jehovin blagoslov spremljal gradnjo. Zato je bil del programa povsem primerno naslovljen »Božja dobrotljiva roka je nad nami.« (Nehemija 2:8)

Jehovina dobrotljiva roka je bila vidna v tem, da so oblasti in krajevni poslovneži pomagali in sodelovali, pa tudi v krščanskih lastnostih, ki so jih pokazali sami delavci na gradbišču. Neki poslovnež, ki je obiskal gradbišče, je pripomnil: »Nikjer še nikoli nisem doživel takšnega občutka miru in spokojnosti, kot sem ga doživel tukaj.«

Jehovin blagoslov je bil viden tudi v radodarnosti Jehovinih prič po vsej državi, ki so denarno podprli gradnjo. Opazna je bila tudi pripravljenost tistih, ki so se ponudili, da sodelujejo pri sami gradnji. Skupno je 1237 oseb izpolnilo prošnje za prostovoljno delo, nekateri so na svoje stroške pripotovali iz oddaljenih držav in nekaj tednov ali mesecev pomagali pri gradnji. Neki brat je dejal: »Pomoč pri gradnji je bila preokretnica v mojem življenju.«

Brat Barr je v posvetitvenem govoru omenil, da se na zgradbe podružnice lahko gleda kot na »zunanji, otipljiv dokaz, da je Božje kraljestvo sedaj vzpostavljeno.« Da, ta dan je za Novo Zelandijo bil res nepozaben. Na koncu so se vsi z vsem srcem odzvali in podprli resolucijo, ki govori o »celovitem podpiranju Jehovine organizacije, ki jo predstavlja ta podružnica.«