Kakšno je krščansko gledišče o alkoholu?

»KDO ima nadloge? Kdo nevšečnosti? Kdo prepire? Kdo ima skrbi? Kdo rane brez vzroka? Kdo motne oči? Tisti, ki dolgo ostajajo pri vinu.« (Pregovori 3:29, 30, NS) Da, Biblija priznava, da lahko alkohol povzroči nekaj zelo škodljivih stvari: privide, sramotno obnašanje, duševne motnje zdravstvene težave, družinske probleme in celo siromaštvo.

Upoštevaj, da gornji biblijski stavek govori o tistih, ki »dolgo ostajajo pri vinu«, torej o pijancih! Za takšne je alkohol podoben strupu, ki često škodljivo učinkuje na telo in duševnost. (Pregovori 23:32—35) Težki pijanci lahko izgubijo samoobvladanje in počno stvari, ki bi se jih drugače sramovali. Zato Biblija svari: »Ne bodi med popivači vina, ne med požeruhi mesa; zakaj popivač in požeruh obubožata, in zaspanec se s cunjami oblači.« (Pregovori 23:20, 21, EI) Pijančevanje se prišteva tudi med »dela mesa«, ki lahko nekomu onemogočijo vstop v Božje kraljestvo. (Galačanom 5:19, 21; 1. Korinčanom 6:10)

»Ni pametno« — za koga?

Ali to pomeni, da kristjani sploh ne smejo uživati alkohola? Kaj je z duhovnikovo trditvijo, omenjeno v prejšnjem članku, ki menda temelji na Pregovorih 20:1, da »pameten človek vina sploh ne pije«? Ekumenski prevod to vrsto takole prevaja: »Zasmehovalec je vino, razgrajač opojna pijača, kdorkoli se z njo omamlja, ni moder!« Tudi tukaj Biblija ne graja tistih, ki vino pijejo, ampak tiste, ki se z njim omamljajo! »Tisti, ki dolgo ostajajo pri vinu« in »pijanci« so tisti, ki niso »modri«.

Preglejmo tudi Izaija 5:11, 22. Tam beremo: »Gorje vam, ki zjutraj vstajate in drvite za opojno pijačo, ki pozno v somrak sedite in vas razgreva vino! Gorje vam, ki ste junaki pri pitju vina, in hrabri pri mešanju opojne pijače.« (EI) Kaj Izaija obsoja? Ali ne prekomerno pitje, to je popivanje od ‘ranega jutra,’ do ‘poznega somraka’?

Zapisano je, da so zvesti Božji služabniki, kot so bili Abraham, Izak in Jezus, pili vino v zmernih količinah. (1. Mojzesova 14:18; 27:25; Luka 7:34) Med Jehovine blagoslove Biblija prišteva tudi vino. (1. Mojzesova 11:14; Izaija 25:6—8) Biblija celo naznanja, da lahko ima zmerno pitje vina koristne učinke. »Vino ... razveseljuje srce človeka,« je dejal psalmist. (Psalm 104:15) Apostol Pavel je Timoteju predlagal: »Ne pij samo [okuženo] vodo, temveč popij malo vina zaradi želodca in svojih pogostih težav.« (1. Timoteju 5:23, JP)

Vino ali grozdni sok?

Nekateri trdijo, da je bilo »vino«, o katerem Biblija govori v takšnih stavkih, navaden grozdni sok. Cyclopedia McClintocka in Stronga nas spominja, da »Biblija ne dela razlike med opojnimi in neopojnimi vini — nikoli ne govori niti ne namiguje na takšno razlikovanje.« Dosledno temu se v Bibliji govori o »vinu« kot o opojni pijači in se ga povezuje z »močno pijačo«. [NS] (1. Mojzesova 9:21; Luka 1:15; 5. Mojzesova 14:26; Pregovori 31:4, 6)

Zanimivo je, da je Jezus storil prvi čudež, ko je spremenil vodo v vino. Biblijsko poročilo pravi: »Ko je starešina poskusil... vino, in ni vedel, odkod je, ... je poklical ženina in mu rekel: ‘Vsak postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do sedaj.« (Janez 2:9, 10, JP) Da, »dobro vino«, ki ga je naredil Jezus, je bilo pravo vino.

Res so farizejski verski voditelji Jezusa grajali, ker je občasno pil vino. Jezus je dejal: »Prišel je namreč Janez Krstnik, ki ne je kruha in ne pije vina, pa pravite: ‘Hudega duha ima.’ Prišel je Sin človekov, ki je in pije, pa pravite: ‘Požrešnež je in pijanec!’« (Luka 7:33, 34, JP) Ali bi bilo kakšno nasprotje med tem, da je Jezus pil, Janez pa ne, če bi Jezus bil pil le brezalkoholni grozdni sok? Spomni se, da je za Janeza bilo rečeno, da »vina in opojne pijače ne bo pil.« (Luka 1:15, JP)

Očitno torej Jezus ni obsojal zmernega pitja alkoholnih pijač. V njegovih dneh je pitje vina bilo del praznovanja pashe.a Pravo vino je postalo tudi del Gospodove večerje, ki je nadomestila pasho.

Potrebna je razsodnost

Biblija torej ne prepoveduje pitja alkoholnih pijač. V večini primerov se mora vsakdo sam odločiti, ali bo pil opojne pijače ali ne. Vendar Biblija zelo obsoja pijanstvo, skupaj s požrešnostjo: »Ne bodi med popivači vina, ne med požeruhi mesa, zakaj popivač in požeruh obubožata.« (Pregovori 23:20, 21, EI) Vsi bi torej morali biti zmerni in se obvladovati. »Ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč se napolnjujte z duhom.« Spomni se, da je samoobvladanje eden izmed sadov Božjega duha. (Efežanom 5:18, JP; Galačanom 5:19—23)

Res pa je, da se nekomu sploh ni treba opiti, da bi si nakopal težave, ki jih povzroči alkohol. Brošura, ki jo je izdal Ameriški narodni inštitut za zlorabo mamil nas opominja: »Kadar nekaj popijemo, se alkohol skozi prebavni sistem vsrka v krvni obtok in hitro pride v možgane, kjer upočasni dele možgan, ki nadzorujejo razmišljanje in čustva. Oseba se počuti manj zadržano, svobodnejšo.« Zaradi takšne »manjše zadržanosti« se lahko nekdo izpostavi moralnim nevarnostim.

Druga nevarnost je povezana z vožnjo. Po nekaterih ocenah samo v ZDA letno umre 25 000 ljudi v prometnih nesrečah, ki jih povzročijo pijani vozniki. Očitno mnogo preveč podcenjujejo dejstvo, da lahko alkohol zelo upočasni njihove reflekse. Toda kristjani na življenje gledajo kot na Jehovin dar. (Psalm 36:9) Ali bi bilo dosledno temu gledišču, če bi nekdo tvegal svoje življenje in življenje drugih in vozil, čeprav je alkohol ohromil njegove reflekse? Zato so se mnogi kristjani odločili, da ne bodo niti okusili alkohola, kadar bodo morali voziti.

Kristjan bo prav tako pazil tudi na to, kako bo njegovo pitje vplivalo na druge. Očitno se zaradi tega krščanske nadzornike, pomočnike in starejše žene spodbuja, naj se ne vdajajo »mnogemu vinu.« (1. Timoteju 3:2, 3, 8; Titu 2:2, 3) Čeprav nekdo morda meni, da prenese večjo količino alkoholnih pijač, bo pazil in zmerno pil, da ne bi na koga napačno vplival; prav tako ne bo silil z alkoholom nekoga, ki ne želi piti. Biblija še pravi: »Dobro je, ne jesti mesa in ne piti vina, ne storiti ničesar, ob čemer bi se brat tvoj spotikal.« (Rimljanom 14:21)

Nekatere okoliščine morda narekujejo celo popolno vzdržnost glede pitja. Pomisli na nosečnost. V časopisu The International Herald Tribune (pariška izdaja) je bila navedena raziskava, opravljena na univerzi North Carolina (ZDA) in v njej piše, da »ena sama pijanost na začetku nosečnosti lahko povzroči resno telesno in duševno škodo otroku, ki se razvija.« Ženske bi morale resno pretehtati takšno možno tveganje glede pitja med nosečnostjo.

Za tiste, ki so bili alkoholiki ali pa so nezmerni, bi bilo najbolje, da se pitju povsem odrečejo.b Podobno je najbolje, če se odrečemo alkohola v prisotnosti nekoga, ki je alkoholik ali pa njegova vest obsoja pitje. Neprimerno bi bilo uživati alkoholne pijače pred krščanskim sestankom ali na oznanjevanju. Pri tem so nam zgled leviti starega časa, ki v času, ko so služili v templju, niso pili. (3. Mojzesova 10:8—10)

Končno pa moramo upoštevati tudi državne zakone. V nekaterih državah je alkohol povsem prepovedan. V drugih pa ga smejo piti le odrasli nad določeno starostjo. Kristjan bi moral biti poslušen takšnim predpisom »višjih oblasti.« (Rimljanom 13:1)

Seveda o tem, če boš pil alkoholne pijače ali ne, oziroma koliko boš popil, odločaš sam. Boga slavimo, če smo razsodni in zmerni. Torej upoštevaj modri nasvet, tako da boš, če boš ‘jedel ali pil ali kaj drugega delal vse ‘delal v Božjo slavo.’ (1. Korinčanom 10:31, JP)

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 6]

Kristjan se lahko odloči da zaradi vesti drugih ne bo pil alkoholnih pijač