Smrtonosna lakota v času obilja
»Moji služabniki bodo jedli, vi pa boste stradali.« — IZAIJA 65:13, EI
1., 2. a) S katerim problemom se narodi brezuspešno borijo? b) Na kakšno stvarno upanje pokazuje Biblija?
CELEMU svetu preti lakota. V uvodnem članku časopisa Boston Globe je bilo to takole opisano: »Svet, v katerem je skoraj milijarda ljudi izstradana do smrti mora najti možnosti in pomagati najubožnejšim narodom, da bi jim bilo dosegljivo vsaj nekaj obilja najbogatejših ljudstev.« Toda celo tehnično napredni narodi niso povsem izjema glede pomanjkanja hrane. Prav tako si niso priskrbeli programa, ki bi zagotavljal, da bodo vsi njihovi državljani siti. Zaskrbljeni človekoljubneži se ukvarjajo s tem rastočim problemom. Ali je kakšna rešitev?
2 V prej omenjenem uvodniku se je priznalo: »Najbolj obupno je dejstvo podhranjenosti... svet pa ima nedvomno dovolj zmožnosti, da vsakogar nahrani.« Vendar se nadloga lakote in stradanja širi. Zakaj je tako? Naš ljubeči Stvarnik je vendar poskrbel za milijarde prebivalcev zemlje. Pripravil je zemljo za dom človeštva, tako da lahko le-ta rodi veliko hrane, več kot dovolj za vse. (Psalm 72:16—19; 104:15, 16, 24) Celo v teh težkih časih smo lahko prepričani, da bo naš veliki Oskrbovalec priskrbel tistim, ki nanj prav gledajo, dovolj hrane. Preko tistega, ki ga je postavil kot velikega Upravitelja za prehrano, je dejal: »Iščite najprej kraljestva Božjega in njegove (Božje) pravičnosti, in vse to (za življenje potrebno) vam bo pridano.« (Matej 6:33; 1 Janezov 4:14)
Smrtonosna lakota
3. Katera lakota je najbolj značilna, in kako je bila napovedana?
3 Najbolj značilna je danes na zemlji obžalovanja vredna duhovna lakota. In ta lakota je neposredno povezana z razprtijami v svetu. Človeštvo se opoteka sem in tja in obupano išče izhod. Vsemogočni Bog je že pred stoletji navedel svojega preroka, da je napisal o tej situaciji naslednje: »‘Glej, pridejo dnevi,’ govori Gospod Jehova, ‘da pošljem lakoto v deželo, a ne bodo lačni kruha in ne žejni vode, ampak da poslušajo besede Jehovine. In bodo tavali od morja do morja in od severa k vzhodu, tekali bodo semtertja, da iščejo besede Jehovine, pa je ne bodo našli.’« (Amos 8:11, 12)
4., 5. a) Zakaj nekateri ne najdejo Boga, čeprav ga iščejo? b) V čem je bil Jezus drugačen od verskih voditeljev njegovih dni?
4 Ali je kakšen izhod iz te slepe ulice? Apostol Pavel odgovarja da je, ko nas spodbuja z besedami: »Bog, ki je ustvaril vesolje ... in ljudem odmeril čase in meje bivanja, da bi Boga iskali in se morda do njega, dotipali in ga našli, saj ni daleč od nikogar izmed nas.« (Apostolska dela 17:24—27; JP)
5 Če Bog »ni daleč od nikogar izmed nas«, zakaj potem mnogi tavajo okoli za njim, pa ga ne najdejo? Ker ga iščejo na napačnem mestu. Koliko ljudi, ki se imajo za kristjane, upošteva nasvete osnovnega učbenika krščanstva, Svetega pisma? Koliko tako imenovanih »pastirjev« uči »ovce« po Božji besedi? (Primerjaj Ezekijel 34:10.) Jezus je ponosnim verskim voditeljem svojih dni dejal, da ne poznajo »ne svetega pisma, ne Božje moči«. (Matej 22:29, JP; Janez 5:44) Jezus pa je nasprotno, poznal Sveto pismo in iz njega poučeval ljudi, s katerimi je sočustvoval, ker so bili »razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja«. (Matej 9:36)
Kako — čas obilja?
6. Kako Jehova pomirja služabnike v zvezi z duhovnim obiljem?
6 Jehova tiste, ki se iskreno trudijo, da bi ga spoznali pomirja in spodbuja. Lažnim verskim pastirjem pa po preroku Izaiji sporoča: »Glej, moji služabniki bodo jedli, vi pa boste stradali. Glej, moji služabniki bodo pili, vi pa boste žejni. Glej, moji služabniki se bodo veselili, vi pa se boste sramovali.« (Izaija 65:13, 14, EI) Kako pa Bog svojim služabnikom priskrbi obilje? Kaj moramo narediti, da bi se kljub današnji duhovni lakoti veselili njegove priprave za ohranitev življenja?
7. Katera drama iz starega časa je bila ljubeče zapisana za našo ohrabritev?
7 Ker je preživetje popolnoma odvisno od našega poznavanja Jehovinih zahtev in od našega obnašanja po veri v njega, bi se morali obrniti k njegovi Besedi in spoznati njegovo voljo in način ravnanja z nami. (Janez 17:3) Ravno zaradi tega bomo sedaj pregledali biblijsko dramo, ki je vzporednica današnjih dogodkov. Glavna oseba v tej drami je patriarh Jožef. Jehova je bistroumno po Jožefu poskrbel za svoje ljudstvo, tako tudi danes ljubeznivo vodi tiste ljudi, ki ga iščejo. (Primerjaj Rimljanom 15:4; 1 Korinčanom 10:11; Galačanom 4:24.)
Jožef — rešitelj življenja
8., 9. a) Kakšne podobnosti najdemo v poznejšem času glede Jožefa, Jakoba in faraona? b) Kako lahko mi sodelujemo v spolnitvi?
8 Jožef, Jakobov sin, je imel presenetljivo vlogo rešitelja, zaščitnika življenja. Ali je to bila slika za poznejši čas? No, pomislimo, kako je Jožef vztrajal, ko so z njim bratje bili neljubeznivi, kako je obvladoval preskušnje v tuji deželi, upoštevajmo njegovo neomajno vero in neoporečnost. Kako je bil nato povišan na položaj, kjer je kot bistroumen oskrbnik skrbel za hrano v času katastrofalne lakote. (1 Mojzesova 39:1—3, 7—9; 41:38—41) Ali ne vidimo v tem vzporednico z Jezusovim življenjem?
9 Jezus je moral premagati težave, preden je postal kruh življenja sredi sveta, ki je lačen ‘Jehovine besede’. (Amos 8:11; Hebrejcem 5:8, 9; Janez 6:35) Jakob in faraon nas s svojim odnosom do Jožefa spominjata na Jehovo in na to, kar je On povzročil po svojem Sinu. (Janez 3:17, 34; 20:17; Rimljanom 8:15, 16; Luka 4:18) V tej resnični drami so sodelovali še drugi ljudje, zato bomo z zanimanjem upoštevali njihove vloge. Nedvomno nas bo to spomnilo, da smo odvisni od večjega Jožefa, Kristusa Jezusa. Kaj nismo zelo hvaležni, ker nas ščiti pred smrtonosno lakoto v teh vse slabših »zadnjih dneh?« (2 Timoteju 3:1, 13)
Drama se razkrije
10. a) Kako je bil Jožef pripravljen na veliko vlogo, ki mu je bila namenjena? b) Kakšne lastnosti je pokazal že v rani mladosti?
10 V Jožefovih dneh noben človek ni mogel vnaprej vedeti, kaj Jehova namerava s svojim ljudstvom. Vendar je Jehova Jožefa že vnaprej pripravil, da bi lahko dopolnil važno vlogo, ki mu jo je namenil. V zvezi z njegovim dotedanjim življenjem je v poročilu zapisano: »Jožef, star sedemnajst let, je pasel z brati svojimi čredo, in bil je kot deček pri sinovih Bilhe in pri sinovih Zilpe, žen očeta svojega. In Jožef je poročal njih očetu, kadar je šel hud glas o njih.« (1 Mojzesova 37:2) Bil je lojalen svojemu očetu; enako je Jezus lojalno skrbel za čredo svojega Očeta sredi »nevernega in popačenega rodu«. (Matej 17:17, 22, 23)
11. a) Zakaj so polbratje Jožefa zasovražili? b) V kakšni podobni situaciji se je znašel Jezus?
11 Oče Izrael je ljubil Jožefa bolj kot vse njegove brate, bil mu je zelo naklonjen in to je pokazal tako, da mu je dal napraviti dolgo, črtasto oblačilo. Iz tega razloga so ga njegovi polbratje »sovražili in niso mogli z njim prijazno govoriti«. /EI/ Našli so pa še več razlogov za sovraštvo. Ko je Jožef dvakrat imel sanje, so ga še bolj zasovražili, ker so si jih razlagali tako, da jim misli vladati. Enako so začeli voditelji Judov sovražiti Jezusa, in sicer zaradi njegove lojalnosti, njegovega prepričljivega poučevanja in zato ker ga je Jehova očitno blagoslavljal. (1 Mojzesova 37:3—11; Janez 7:46; 8:40)
12. a) Zakaj je bil Jakob v skrbeh za svoje sinove? b) Kakšno podobnost najdemo med Jožefovim in Jezusovim ravnanjem?
12 Nekoč so Jožefovi polbratje čuvali ovce blizu Sihema. Jožefov oče je bil tedaj upravičeno v skrbeh, ker je to bil kraj, kjer je Sihem oskrunil Dino in sta Simon in Levi skupaj z brati pobila može tistega mesta. Jakob je Jožefu naročil naj gre tja in pogleda, kako se jim godi ter mu pride povedat. Čeprav so bratje bili sovražni, se je Jožef takoj odpravil na pot. Tudi Jezus je rad sprejel nalogo, ki mu jo je Jehova dodelil tukaj na zemlji, čeprav mu je to prineslo mnogo trpljenja preden je dopolnil nalogo glavnega posrednika rešitve. Nam vsem pa je Jezus odličen zgled! (1 Mojzesova 34:25—27; 37:12—17; Hebrejcem 2:10; 12:1, 2)
13. a) Kako so Jožefovi polbratje sprostili svoje sovraštvo? b) S čigavo bolečino se lahko primerja Jakobova bolečina?
13 Deset polbratov je Jožefa videlo prihajati že od daleč. Takoj so se razjezili in načrtovali kako bi se ga znebili. Najprej so ga hoteli umoriti. Toda Ruben jih je iz strahu pred odgovornostjo, ki jo je imel kot prvorojenec, pregovoril, da so ga vrgli v suh vodnjak. Nameraval ga je kasneje osvoboditi. Vendar je Juda svoje brate prej pregovoril, da so ga kot sužnja prodali Izmaelcem, ki so šli tam mimo. Nato so bratje vzeli Jožefovo dolgo oblačilo, ga pomočili v kozličevo kri in ga poslali svojemu očetu. Ko ga je Jakob pregledal, je vzkliknil: »Suknja je sina mojega; huda zver ga je požrla; da, raztrgan je Jožef!« Jehova je bil enako žalosten, ko je Jezus moral pri spolnjevanju svoje naloge na zemlji trpeti. (1 Mojzesova 37:18—35; 1 Janezov 4:9, 10)
Jožef v Egiptu
14. Kako lahko nam danes koristi ta drama iz starega časa?
14 Ne smemo sklepati, da so se dramatični dogodki v zvezi z Jožefom vdrugič izpolnili v točno enakem časovnem zaporedju. Predvsem vidimo vrsto predpodob, ki so za nas danes poučne in spodbudne. Apostol Pavel je namreč rekel: »Karkoli je bilo namreč napisano pred nami, je bilo pisano v naše poučenje, da bi oprti na potrpežljivost in na tolažbo, ki jo daje Sveto pismo, zdržali v upanju. Bog, vir potrpežljivosti in tolažbe, pa vam daj, da bi bili med seboj istih misli, kakor hoče Jezus Kristus, in da bi z enim srcem in kakor iz enih ust slavili Boga in Očeta našega Gospoda Jezusa Kristusa.« (Rimljanom 15:4—6, JP)
15. a) Zakaj je šlo Jožefu in Potifarjevi hiši dobro?
15 Jožefa so Izmaelci pripeljali v Egipt in ga tam prodali Egipčanu Potifarju, poveljniku faraonove telesne straže. Izkazalo se je, da je bil Jehova z Jožefom, ki je še naprej živel po visokih načelih, ki mu jih je privzgojil njegov oče, čeprav je bil daleč proč. Jožef ni prenehal častiti Jehove. Potifar, njegov gospodar, je cenil Jožefove izredne sposobnosti in ga je postavil nad vso svojo hišo. Zaradi Jožefa je namreč Jehova blagoslavljal Potifarjevo hišo. (1. Mojzesova 27:36; 39:1—6)
16., 17. a) Kako je Jožef prestal naslednjo preizkušnjo neoporečnosti? b) Kaj Jožefov doživljaj v ječi pokaže glede vodenja dogodkov?
16 Potem pa se je zgodilo, da je Potifarjeva žena poskušala zapeljati Jožefa. Vendar jo je zavračal. Nekega dne je pograbila njegovo obleko, Jožef je sicer zbežal, toda obleka je ostala pri njej, in rekla je Potifarju, da je imel z njo nemoralne namene. Potifar ga je vrgel v ječo. Tam je bil nekaj časa v okovih. Toda kljub neprijetnostim zapora je Jožef še naprej dokazoval, da je neoporečen. Zato ga je oskrbnik ječe postavil čez vse zapornike. (1 Mojzesova 39:7—23; Psalm 105:17, 18)
17 Nekaj časa zatem se je faraon razjezil nad višjim točajem in nad višjim pekom in ju vrgel v ječo. Jožef jima je moral streči. Znova je Jehova vodil dogodke. Obema dvornima uslužbencema se je sanjalo nekaj, kar ju je zbegalo. Jožef jima je sanje razložil, toda pudaril je, da razlaga ni njegova, temveč Božja. In zgodilo se je točno tako, kot jima je Jožef napovedal, točaj je bil tri dni zatem, na faraonov rojstni dan, postavljen nazaj v službo, višjega peka pa so obesili. (1 Mojzesova 40:1—22)
18. a) Kdaj se je točaj spomnil Jožefa? b) Kaj se je sanjalo faraonu?
18 Čeprav je Jožef prosil točaja naj se pri faraonu zavzame zanj, sta minili dve leti, šele nato se je spomnil Jožefa. In še tedaj samo zato, ker je imel faraon v eni noči dvoje sanj, ki so ga zbegale in ju kralju noben čarovnik-duhovnik ni mogel razložiti. Točaj je tedaj povedal faraonu, da Jožef zna tolmačiti sanje. Faraon je poslal po Jožefa, ki je ponižno opozoril na Izvor prave razlage in dejal: »Bog bo odgovoril, kar je v srečo faraonu.« Nato je egiptovski vladar povedal Jožefu, kaj se mu je sanjalo:
»V sanjah svojih, glej, sem stal na bregu Nila. In glej, iz reke stopa sedem krav, debelih in lepih, in pasle so se po travi. Nato, glej, pride sedem drugih krav za njimi, suhih in zelo grdih in mršavih; nisem videl po grdosti njim podobnih v vsej deželi Egiptovski. In požrle so te krave mršave in grde prejšnjih sedem krav debelih; in dasi so jim prišle v trebuh, ni bilo tega zaznati, ampak bile so videti grde kakor poprej ...
Še sem videl v sanjah, in glej, sedem klasov je zraslo na enem steblu, polnih in lepih. Glej pa, sedem klasov drobnih in suhih, ki jih je vzhodni veter osmodil, je pognalo za njimi. Tisti drobni klasi pa so pogoltnili sedem lepih klasov. In to sem povedal pismoukom, a nobenega ni bilo, ki bi mi razložil.« (1 Mojzesova 40:23 do 41:24)
19. a) Kako je Jožef pokazal, da je ponižen? b) Kakšno vest je odkrila razlaga sanj?
19 Nenavadne sanje! Le kdo bi jih lahko pojasnil? Jožef jih je, toda sposobnosti ni pripisal sebi. Rekel je: »Sanje faraonove so ene: kar hoče storiti Bog, je razodel faraonu.« Nato je Jožef razodel silno preroško vest teh sanj:
»Glej, sedem let pride, ko bo velika obilost po vsej Egiptovski deželi. A za njimi pride sedem let lakote, v katerih se pozabi vsa tista obilost po deželi Egiptovski: trla namreč bo lakota to deželo. ... Da so se pa ponovile sanje faraonu dvakrat, pomeni, da je Bog to stvar trdno sklenil, in Bog jo v kratkem izpolni.« (1 Mojzesova 41:25—32)
20., 21. a) Kaj je storil faraon, ko je slišal napoved? b) Kako lahko v tem pogledu primerjamo Jožefa in Jezusa?
20 Kaj bi lahko faraon ukrenil glede te neizbežne lakote? Jožef je priporočal faraonu, da se na to pripravi; nad deželo naj postavi bistroumnega človeka, ki bo skladiščil višek žetve dobrih let. Faraon je tedaj uvidel izredno Jožefovo sposobnost. S svojega prsta je snel pečatni prsten in ga nataknil na prst Jožefu, tako ga je postavil nad vso egiptovsko deželo. (1 Mojzesova 41:33—46)
21 Jožef je imel tridest let, ko je stal pred faraonom: prav toliko je bil star Jezus Kristus, ko je bil krščen in je pričel s službo, ki rešuje življenja. Naslednji članek bo pokazal, kako je Jehova z Jožefom uprispodobil svojega ‘glavnega posrednika in rešitelja’ v času duhovne lakote, s posebnim poudarkom na današnje dni. (Apostolska dela 3:15; 5:31)
Kako boš odgovoril?
◻ V katerem dvojnem pogledu vlada danes lakota?
◻ Kakšne odlične sposobnosti je pokazal Jožef, ko je še bil s svojimi polbrati?
◻ Kaj se lahko naučimo iz Jožefovih zgodnjih izkušenj v Egiptu?
◻ Kaj nam zagotavlja Jehovina skrb za Jožefa in ljudi, ki jim je grozila lakota?
[Okvir na strani 12]
Novinar Sunday Stara (Toronto, 30. marec 1986) je rekel o tako imenovanih velikih cerkvah: »Žalostno odpovedo, ko je treba odpraviti veliko duhovno lakoto današnjih mož, žena in mladih ljudi.«