S predanostjo in krstom doseči mir z Bogom

»Jehova je dejal: ‘... Nikomur, ki ima znamenje na sebi, se ne približajte.’« — EZEKIJEL 9:4, 6, NS

1., 2. a) Zakaj ljudje v glavnem ne živijo miru z Bogom? b) Zakaj je važno, da vsi dosežemo takšen mir?

DOSEČI mir z Bogom? Zakaj? Samo nekateri ljudje se zavedajo, da so sprti z Bogom. Ali je možno, da smo Božji sovražniki in se tega sploh ne zavedamo? Apostol Pavel je kristjanom v prvem stoletju pojasnil: »Sicer pa smo nekoč mi vsi živeli tako kot oni v poželenju svojega mesa. Počenjali smo, kar sta hotela meso in zlo nagnjenje, in smo bili po naravi otroci jeze kakor drugi.« (Efežanom 2:3, JP)

² Podobno danes od Adama podedovani greh vpliva na tvoje poglede in lahko povzroči, da počenjaš, »kar sta hotela meso in zlo nagnjenje,« čeprav želiš ugajati Bogu. Če spadaš med tiste, ki preučujejo Biblijo z Jehovinimi pričami, ali pa si še mlad in nekrščen, imaš pa starše, ki so Jehovine priče, lahko sebično stališče zaradi katerega želiš delati, kar tebi ugaja, v mnogočem zaznamuje tvoje življenje, in to te še naprej odtujuje od Boga. Oseba, ki vztraja pri takšnem stališču, »si nakopava srd.« (Rimljanom 2:5, JP; Kološanom 1:21; 3:5—8) Božja jeza bo popolnoma prišla do izraza v naglo se bližajočemu ‘dnevu jeze, ko se bo Bog razodel s pravično sodbo.’ (Rimljanom 1:28 do 2:6, JP) Kako lahko dosežeš mir z Bogom in preživiš »dan njegove jeze«?

Osnova za mir

3. Kako je Bog priskrbel osnovo za odkupnino?

³ Jehova je prevzel pobudo, da bi nam pomagal. »On nas je ljubil in poslal Sina svojega v spravo za grehe naše.« (1 Janezov 4:10) Jezusova žrtvena smrt je spravna, to je, pomirja ali zadovoljuje Jehovino pravičnost. To nudi pravno osnovo za odpuščanje grehov in končno popolno prenehanje sovražnosti med Bogom in človekom. Da, lahko se ‘spravimo z Bogom s smrtjo njegovega Sina’, kot je zapisal apostol Pavel. (Rimljanom 5:8—10)

4. Kakšna sovisna vizija je bila posredovana Ezekijelu in zakaj je važna za nas?

⁴ Narediti moramo določene korake, da bi nam ta Kristusova žrtev osebno koristila. To je uprispodobljeno v dramatični viziji, posredovani po preroku Ezekijelu, v viziji, ki se spolnjuje v našem času, ko je Božji »dan jeze« že neizbežen. V tej viziji šest vojakov predstavlja Božje izvršilne sile. Preden naj bi Bog sprostil svojo jezo, je bilo sedmemu možu s pisarsko pripravo rečeno: »‘Pojdi posredi mesta ... in začrkaj znamenja na čelo ljudem, ki zdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki se v njem gode.’ Drugim pa /šestim oboroženim možem/ reče, da sem slišal: ‘Idite posredi mesta in pobijajte ... a ne približajte se nikomur, ki ima znamenje na sebi.’« (Ezekijel 9:1—6)

5. Kaj vodi h kesanju?

⁵ Tisti z varovalnim »znamenjem«, so se zgražali nad ljudmi, ki so trdili, da služijo pravemu Bogu, pa so ‘napolnili zemljo z nasiljem’ /NS/, bili nemoralni, malikovali so in drugače napak ravnali. (Ezekijel 8:5—18; Jeremija 7:9) Podobno se morajo danes tisti, ki želijo biti ‘zaznamovani’, s pomočjo biblijskega študija najprej naučiti vrednotiti Božja merila in v srcu žalovati, da ‘zdihovati in žalovati’ nad nauki in deli, ki sramotijo Boga. Nekateri so morda iz nevednosti kaj napačno naredili ali pa takšne podpirajo, ko jim dajejo potuho. Vendar so sedaj pričeli na stvari gledati tako, kot gleda Bog — z gnusom! (Rimljanom 1:24—32; Izaija 2:4; Razodetje 18:4; Janez 15:19) Takšno povečano cenjenje vodi do enega prvih korakov s pomočjo katerih dosežemo mir z Bogom: h kesanju. Apostol Pavel spodbuja: »Izpokorite se torej in spreobrnite, da se zbrišejo grehi vaši, da tako pridejo /namesto jeze/ časi poživljenja od obličja Jehovinega.« (Apostolska dela 3:19) Kako osvežujoče je takšno odpuščanje!

Dobiti »znamenje«

6. Kako so bili v starih časih nekateri ljudje zaznamovani?

⁶ Tisti, ki ‘zdihujejo in žalujejo’ morajo biti na svojih čelih zaznamovani, če želijo, da bodo obvarovani pred Božjo jezo. (Ezekijel 9:4) V starih časih so često bili sužnji zaznamovani na čelih, da se jih je zlahka prepoznalo. Razpoznavno znamenje na čelu ali kje drugje, je lahko med drugim pomenilo, katero božanstvo časti ta človek.a (Primerjaj Izaija 44:5.) Na osnovi katerega razpoznavnega znamenja, ki rešuje življenje, je danes možno jasno prepoznati njegove nosilce kot prave častilce in Jehovine hlapce?

7. Kaj pomeni to simbolično znamenje?

⁷ Simbolično znamenje je dokaz, ki, kakor da bi ga nosili na golem čelu, dokazuje, prvič, da si predan, krščen učenec Jezusa Kristusa, in drugič, da si oblekel Kristusovi podobno novo osebnost. (Efežanom 4:20—24) Tisti, ki so tako ‘zaznamovani’ ali ‘označeni’, se morajo najprej predati, zato moramo vedeti, kaj vse to vključuje. Jezus je pojasnil: »Če kdo hoče za menoj iti, naj zataji samega sebe in vzame svoj mučilni kol ter mi naj sledi.« (Marko 8:34, NS)

8., 9. a) Kaj pomeni ‘zatajiti samega sebe’? b) Kako lahko ponazorimo, kaj vse spada k predanosti?

⁸ Grška beseda, ki jo prevajamo z »zatajiti« pomeni »povsem zanikati« ali »odreči se.« Zato »zatajiti samega sebe« ne pomeni le, da se občasno odrečemo ali pa vdamo kakšnemu užitku. Ne, to pomeni, da smo pripravljeni sami sebi reči ne, če bi v našem življenju pričele prevladovati osebne želje in hotenja. Širino Jezusovih besed bomo lažje dojeli, če pogledamo, kako je ta pojem preveden v različnih jezikih: »Da bi prenehali delati, kar hoče srce« (tzeltalsko, Mehika), »da ne bi več pripadali samemu sebi« (k’anjobalsko, Gvatemala), in da bi »samemu sebi obrnili hrbet« (javansko, Indonezija). Da, to pomeni izključno predanost, in ne le obveznost, ki se lahko nanaša tudi na številne druge stvari.

⁹ Kristjanka Suzana, ki je prej bila precej neodvisna, pojasnjuje, kaj zanjo pomeni predanost: »Vsa sem se predala — drugemu. Jehova sedaj odloča o moji življenjski poti in o tem, kaj naj postavim na prvo mesto.« Ali si se ti pripravljen enako izključno predati Bogu Jehovi? Zapomni si, da te simbolično znamenje poistoveti z Božjim ‘imetjem’ in srečnim hlapcem svojega gospodarja. (Primerjaj 2 Mojzesova 21:5, 6; Rimljanom 14:8.)

10. Katere stvari bi moral nekdo pretehtati preden se preda Bogu?

¹⁰ »Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, ne sede najprej in ne zračuna stroškov, ali ima dovolj, da bo zidavo končal?« (Luka 14:28, JP) Ali si torej pripravljen: Redno obiskovati krščanske sestanke? (Hebrejcem 10:25) Upoštevati visoka moralna merila, ki jih je Bog postavil za svoje služabnike? (1 Tesaloničanom 4:3, 4, 7) V kar največji možni meri sodelovati v delu oznanjevanja Kraljestva? Postaviti Božjo voljo na prvo mesto, kadar moraš odločati o karieri ali postavljaš življenjske cilje? (Matej 6:33; Propovednik 12:1) Skrbeti za svoje družinske obveznosti? (Efežanom 5:22—6:4; 1 Timoteju 5:8) Potem ko si se osebno predal Bogu v molitvi, je potreben naslednji korak, da bi to tudi drugi uradno izvedeli.

Krst — za koga?

11. Kaj simbolizira krst in kaj se z njim doseže?

¹¹ Jezus je zapovedal, naj se njegovi sledilci krstijo. (Matej 28:19, 20) Biti morajo popolnoma potopljeni pod vodo in nato dvignjeni iz nje. Podobno kot pokop in vstajenje, to lepo ponazori, da je ta oseba umrla glede na sebičen način življenja in oživela, da bi delala Božjo voljo. S krstom se daš prepoznati za Jehovino pričo in postaneš del Božje svetovne skupščine.b S krstom se potrdi svečana obljuba, ki je bila dana Bogu. (Primerjaj 2 Mojzesova 19:3—8.) Tvoje življenje mora biti v skladu z njegovimi zakoni. (Psalm 15:1; 1 Korinčanom 6:9—11) Krst, ki te posveti za Božjega služabnika, odraža tudi »prošnjo Bogu za dobro vest«, ker veš, da si sedaj v miru z Bogom. (1 Petrov 3:21)

12. Kdaj so otroci zaščiteni zaradi »znamenja« staršev?

¹² Ali bi se smeli otroci, oziroma mlajši, krščevati? Spomni se, da je Jehova šestim oboroženim možem iz vizije rekel: »Pomorite jih do zadnjega starca, mladeniče in device, otročiče in žene, a ne približajte se nikomur, ki ima znamenje na sebi.« (Ezekijel 9:6) Seveda bodo otroci, ki so še premladi, da bi se predali Bogu, zaščiteni po »znamenju« staršev, če so si starši prizadevali vzgojiti otroke v ljubezni do Jehove in so se le-ti poslušno odzvali. (1 Korinčanom 7:14) Toda, če je otrok dovolj razumen, da lahko sam odloča in je prišel do točke, ko »ve, kaj je prav,« ne smemo misliti, da bo lahko še naprej ostal pod zaščitnim »znamenjem« svojih staršev. (Jakob 4:17)

13. Kaj je potrebno upoštevati, da bi se ugotovilo, če je neki otrok pripravljen za krst?

¹³ Otrok mora imeti ustrezno spoznanje, da bi dojel, kaj vse spada k temu, in bi si moral prizadevati za osebni odnos z Bogom, šele nato naj bi se predal Bogu. Razumeti bi moral in upoštevati biblijska načela in vedeti, da bo sam odgovarjal za sleherni prekršek. Prav tako mora imeti dovolj izkušenj v oznanjevanju dobre vesti drugim ljudem in vedeti, da je to pomemben del pravega čaščenja; resnično si mora želeti služiti Bogu. Seveda od njega ne smemo pričakovati takšne zrelosti kot pri odraslem človeku, toda zanesljivo bi moral duhovno napredovati.

14. Zakaj nekateri mladi mislijo, da je krst zanje zaščita?

¹⁴ Če je nekdo ‘zračunal stroške’ in ugotovil, da ni nobenih ovir, se bo, čeprav mlad, krstil. Pri večini novih kristjanov se cenjenje po krstu poglobi. »Ker sem se že kot mladenič krstil, je to bila zame zaščita,« je pojasnil David. »Ko sem odraščal, sem videl, da nekateri nekrščeni najstniki niso upoštevali avtoritete starešin in so zato zabredli v napačne postopke. Sam pa sem se vedno zavedal, da sem svoje življenje predal Bogu. Moje življenje ni bilo več moje, zato nisem mogel slediti takšnim najstnikom.«

15. a) Zakaj vemo, da mladi lahko vseskozi resno gledajo na pravo čaščenje? b) Kako lahko pri tem pomagajo starši?

¹⁵ ‘Kaj pa, če se moj sin ali hči da krstiti, ko je še otrok, potem pa se ohladi?’ vprašujejo nekateri starši. Seveda se otroci ne bi smeli krstiti zato, da bi ugodili svojim staršem, ali zato, ker so to storili nekateri njihovi prijatelji. Toda Jožef, Samuel, kralj Josija in Jezus so že, ko so bili še fantiči, vsi resno jemali čaščenje Jehove in se ga držali. (1 Mojzesova 37:2; 39:1—3; 1 Samuelova 1:24—28; 2:1—21; 2 Letopisi 34:3; Luka 2:42—49) V sodobnem času je bila kristjanka Jean krščena, ko je bila stara komaj deset let. Ko so jo kasneje vprašali, če je dejansko razumela pomen tega koraka, je Jean odvrnila: »Vedela sem, da ljubim Jehovo, cenila sem to, kar je Jezus storil za nas in hotela sem služiti Jehovi.« Po svojem krstu že kakšnih štirideset let zvesto služi Bogu. Vsak otrok je oseba za sebe; nihče ne more postaviti merila glede starostne meje. Starši se morajo truditi, da dosežejo otrokovo srce in mu pomagati, da se razvija v Bogu predano osebo.c

Premagati ovire

16. Zakaj se zahteva več od znanja v glavi?

¹⁶ Biblijsko znanje je resda potrebno, toda »znamenje« zajema več kot le znanje v glavi. Na primer, v Ezekijelovi viziji omenjeni starešine, ki so bili pobiti, ker so zažigali kadilo lažnim bogovom, so verjetno imeli obsežno znanje o Jehovini napisani besedi. Toda njihovo obnašanje za zaprtimi vrati je pokazalo, da niso pravi častilci. (Ezekijel 8:7—12; 9:6) Torej, da bi bili ‘zaznamovani’ za preživetje, moramo postati »nova osebnost, ki je bila ustvarjena v skladu z Božjo voljo v resnični pravičnosti in vdanosti.« (Efežanom 4:22—24, NS)

17. a) Katere ovire nekaterim preprečujejo, da bi se odločili za krst? b) Kako lahko uporabimo nasvet iz Jakoba 4:8?

¹⁷ Veliko oviro predstavlja vpliv tvojega grešnega mesa.d (Rimljanom 8:7, 8) Nekateri oklevajo s krstom zato, ker ne morejo nadzorovati nekaterih resnih mesenih slabosti ali pa zato, ker se želijo predajati prepovedanim posvetnim užitkom. (Jakob 4:1, 4) Takšnim manjka dragocen odnos z Bogom. Božja beseda svetuje: »Približajte se Bogu in približa se vam. Očistite si roke grešniki in očistite si srca, ki ste dvojnih misli.« (Jakob 4:8) Potrebna je odločnost. Navedimo primer moškega, ki je pričel preučevati Biblijo, do tedaj pa se je 16 let opijal ter jemal mamila in zaradi tega bil na smrt bolan. Z odločnostjo je premagal te navade. »Toda, ravno ko sem se hotel predati, me je neka ženska začela nagovarjati, naj hodim z njo. To je bila preizkušnja,« je priznal. »Čeprav je ženska mislila, da sem nor, sem ji dejal: ‘Z Jehovinimi pričami preučujem Biblijo in tega ne morem storiti.’« Kaj ga je navedlo, da je tako odgovoril? »Videl sem, kaj je Jehova storil zame, ko mi je pomagal, da se izvlečem iz alkohola. Pomagal pa mi je tudi drugače. To me je z njim zbližalo. Ne morem ga razočarati.« Temu moškemu se je uspelo zbližati z Bogom.

18. Kaj je ključ za premagovanje ovir?

¹⁸ Ne šteje to, koliko veš, temveč to, koliko ljubiš tisto, kar veš. V Psalmu 119:165 /EI/ je rečeno: »Velik mir imajo vsi, ki ljubijo /ne le poznajo/ tvojo postavo, ob ničemer se ne spotikajo.« Ključ je torej v ljubezni do Božjih zakonov, v globokem cenjenju vrednosti le-teh v tvojem življenju. (Izaija 48:17, 18)

19., 20. a) Kakšne ovire je treba premagati in kakšno zagotovilo imamo? b) Kaj nam bo prineslo uspešno premagovanje ovir?

¹⁹ Ovire ali spotikanja se seveda lahko pojavijo. »Jaz sem najtežje premagal strah pred ljudmi,« je dejal v prejšnjem odstavku omenjeni brat. Imel sem nekaj posvetnih ‘prijateljev’, s katerimi sem ponavadi popival. Najtežje mi je bilo povedati, da se ne bom več družil z njimi zato, ker bom svoje življenje predal Bogu.« (Pregovori 29:25) Drugi so se morali sprijazniti s prezirom družinskih članov. Neka novokrščena Jehovina priča, ki je premagala soprogovo nasprotovanje, je pripomnila: »Namesto kakšne velike ovire, sem naletela na več majhnih ovir, ki sem jih morala naenkrat premagati.« Če boš zvesto premagal vsako oviro na katero naletiš, boš utrdil svoje srce. Bodi prepričan, da ni zapreke, ki bi je tisti, ki ljubijo Jehovin zakon ne mogli premagati! (Luka 16:10)

²⁰ Ko boš premagal kakšno takšno zapreko, si boš pridobil »velik mir«. (Psalm 119:165) Da, »stopal (boš) brez skrbi po poti svoji. ... Ležal boš in sladko spal. Ne boj se naglega strahu, ne pustošenja brezbožnih, ko prihaja. Zakaj Jehova bo upanje tvoje.« (Pregovori 3:23—26)

[Podčrtne opombe]

Točke za ponavljanje

• Kako nam Bog pomaga, da bi dosegli mir z njim?

• Kaj je simbolično znamenje, ki rešuje življenja?

• Kakšen je pomen predanosti in krsta?

• S kakšnimi ovirami se moramo spoprijeti in kako jih lahko premagamo?

[Okvir na strani 27]

Potopiti se ali poškropiti?

Poročilo o Jezusovem krstu omenja, da je ‘stopil iz vode.’ (Marko 1:10) Dejstvo, da je Jezus bil za kratek čas potopljen pod vodo je potrjeno s pomenom grške besede, ki jo prevajamo s krst (baptisma). Izhaja iz besede bapt’izo, ki pomeni »potopitev, potopiti«. Včasih se je uporabljala za opis potapljanja ladje. Lucijan, pisec iz drugega stoletja, uporablja sorodno besedo, da bi opisal, kako ena oseba potaplja drugo. »Potopil ga je tako globoko (baptízonta), da se ni mogel več dvigniti.« Novi mednarodni slovar teologije Nove zaveze sklepa: »Kljub nasprotnim prizadevanjem izgleda, da baptízo tako v judovskih kot krščanskih kontekstih običajno pomeni ‘potopiti’, in tudi kadar ta beseda postane strokovni izraz za krst, še vedno posreduje misel o potopitvi.«

[Podčrtna opomba]